ZDRAVJE – BIVANJE - MOBILNOST

1. ZDRAVJE – BIVANJE - MOBILNOST Ema Mesarič Branislava Belović Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota

2. Zdravje ni stanje – je odnos trenutne situacije, je nekaj premičnega, je izvajanje ukrepov za premik k optimalnemu stanju. Zdravje je kompleksni in dinamični sistem, sposoben prilagajanja na pozitivne in negativne vplive življenjskega okolja, ki posamezniku in družbi omogoča dosegati telesno, duševno in socialno blagostanje, opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in odlagati bolezen, onemoglost in zgodnjo smrt.

4. Dejavniki, povezani z zdravjem: dejavniki notranjega okolja, dejavniki družbenega okolja, dejavniki naravnega okolja. Dejavniki, povezani z zdravjem ne delujejo izolirano, temveč so medsebojno močno povezani.

5. Determinante notranjega okolja posameznika: • kombinacija spola in genetskih dejavnikov (primer hemofilija), • kombinacija spola, starosti in osebnostnih značilnosti, • kombinacija spola, starosti in fizioloških dejavnikov (srčni infarkt).

6. Determinante družbenega okolja: • socialno mreženje in socialna izključenost, • neenakost do zdravja.

7. Skupnost kotdeterminante zdravja: • družina in družinsko okolje, • delovna in šolska skupnost ter njuni okolji, • skupnost vrstnikov, • etnične skupnosti, • bivalna skupnost in okolje.

8. Determinante naravnega okolja: • zrak, • voda, • tla in zemlja, • ožji bivalni pogoji človeka (mikroklima), • živila.

9. Skrb države za zdravje prebivalcev: Ena najbolj kompleksnih in najpomembnejših determinant zdravja prebivalcev v posamezni državi, je odnos države do zdravja svojih prebivalcev oz. • politika zdravja in • organiziranost sistema varovanja njihovega zdravja (sistem zdravstvenega varstva).

10. Sprejem zdravstvene politike za Evropo “Zdravje zavse za21. stoletje” Strategija je bila sprejeta leta 1998. Je nadaljevanje strategije Zdravje za vse do leta 2000. Začrtana je v 21. ciljih, ki jih lahko razvrstimo v 5 sklopov. V prvem sklopu so cilji, ki se nanašajo na enakost v zagotavljanju zdravstvenega varstva in zmanjševanju razlik med državami in skupinami prebivalstva.

11. Drugi sklopciljev je namenjen mobiliziranju vseh sektorjev v družbi za vlaganje v zdravje. Tretji sklopje namenjen skrbi za zdravje v vseh starostnih obdobjih s sočasno skrbjo za zdravo okolje.

12. Četrti sklopobsega cilje, povezane z zagotavljanjem kakovosti ter vrednotenjem učinkovitosti zdravstvenega varstva. Peti sklopciljev pa obravnava povezovanje različnih struktur in sektorjev v partnerstvo za zdravje kot enega od stebrov nenehnega razvoja.

13. ŽIVLJENJSKI SLOG: TELESNA AKTIVNOST PREHRANA KAJENJE UŽIVANJE ALKOHOLA UDELEŽBA V PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH PROGRAMIH

14. politike in strategije STRATEGIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU TELESNE AKTIVNOSTI ZA KREPITEV ZDRAVJA 2007 – 2012

15. Ključni problemi na področju telesne aktivnosti za krepitev zdravja v Sloveniji • prevelik delež telesno neaktivnega prebivalstva (vse starosti) • podaljševanje časa, ki ga prebivalstvo presedi pred TV in računalnikom • prenizek delež prebivalstva, ki pri vsakodnevnih opravkih pešači/kolesari • nezadostna ozaveščenost prebivalstva o pomenu redne telesne dejavnosti • nezadostna infrastruktura za varno izvajanje telesne dejavnosti • pomanjkanje privlačnih programov telesne dejavnosti za zdravje v praksi

16. Telesna aktivnost za krepitev zdravja Telesna aktivnost –delovno in šolsko okolje Športna rekreacija Transport

17. CILJI STRATEGIJE 2007-2012: • Otroci in mladostniki (do 18. leta starosti) • povečati delež otrok in mladine, ki so vsakodnevno vsaj eno uro telesni dejavni • povečati delež otrok in mladostnikov, ki za prevoz v šolo in vsakodnevnih opravkih pretežno pešačijo/kolesarijo • zmanjšati delež otrok in mladostnikov, ki dnevno v prostem času presedijo pred TV in računalnikom več kot 4 ure • zmanjšati delež čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki

18. CILJI STRATEGIJE 2007-2012: • Odrasli (od 18. – 65. leta starosti) • zmanjšati delež telesno popolnoma nedejavnih • povečati delež prebivalcev, ki so zadostno telesno dejavni za zaščito in krepitev zdravja • povečati delež odraslih, ki pretežno pešačijo/kolesarijo (delovno mesto) • zmanjšati delež prebivalstva , ki presedi za TV in računalnikom več kot 4 ure

19. CILJI STRATEGIJE 2007-2012: • Starejši od 65 let • zmanjšati delež telesno popolnoma nedejavnih • povečati delež oseb, ki so zadostno redno telesno dejavne (zaščita in krepitev zdravja ) • zmanjšati delež prebivalstva, ki presedi za TV in računalnikom več kot 4 ure

20. TELESNA AKTIVNOST ZA KREPITEV ZDRAVJA PRIMER POMURJA VSAKDANJA TELESNA AKTIVNOST - HOJA, TEK, KOLESARJENJE, ROLANJE, NORDIJSKA HOJA

22. AKTIVNOSTI U RURALNIM LOKALNIH SKUPNOSTIH PROGRAM “ŽIVIMO ZDRAVO” in drugi programi (PROGRAM SE IZVAJA 10 LET) • Promocija zdravega življenjskega sloga • Telesna aktivnost • ozaveščanje • testi telesne zmogljivosti (motivacija) • skupine za samopomoč • organizirana telovadba • vključevanje telesnih aktivnosti v že obstoječe dogodke in aktivnosti

23. MASOVNE TELESNE AKTIVNOSTI • V LOKALNIH SKUPNOSTIH • Večina lokalnih skupnosti Pomurja organizira • masovne aktivnosti • Masovne telesne aktivnosti so vključene v • lokalne dogodke • Veliko število udeležencev Primer lokalne skupnosti Razkrižje Tedenski pohodi (80 – 140 udeležencev) Pohodov se udeležuje župan V aktivnosti se vključujejo udeleženci in celotn regije in širše

24. POHODI RAZKRIŽJE

25. 25 Tradicionalna masovna telesna aktivnost - Svetovni dan zdravja

26. Umeščanje vsebin v že obstoječe dogodke Masovne telesne aktivnosti

27. PODPORA VSEH DELEŽNIKOV LOKALNEGA OKOLJA INFRASTRUKTURA VKLJUČITEV ZDRAVJA-TELESNE DEJAVNOSTI V POLITIKE IN PROGRAME DRUGIH SEKTORJEV UPORABA OBSTOJEČIH VIROV V SKUPNOSTI OZAVEŠČANJE, IZOBRAŽEVANJE (vseh deležnikov)

28. ZA BOLJŠO PRIHODNOST NAŠIH OTROK