1 / 14

Desezoniranje časovnih vrst na SURS-u

Desezoniranje časovnih vrst na SURS-u. Manca Meglič Sektor za splošno metodologijo in standarde. UVOD. Časovne vrste : Andreja Smukavec, Erika Trpin, Manca Meglič.

gore
Download Presentation

Desezoniranje časovnih vrst na SURS-u

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Desezoniranje časovnih vrstna SURS-u Manca Meglič Sektor za splošno metodologijo in standarde

  2. UVOD • Časovne vrste:Andreja Smukavec, Erika Trpin, Manca Meglič. • Časovna vrsta = časovno urejeno zaporedje numeričnih podatkov za neko spremenljivko. Podatki so ponavadi izmerjeni v enakih časovnih intervalih, npr. vsak mesec. • Graf časovne vrste: podatki nihajo. • Cilji analize: opis, razlaga, napovedovanje, nadzor.

  3. DEKOMPOZICIJA ČASOVNE VRSTE Časovno vrsto razdelimo na komponente: • komponentna trend-cikel (dolgoročno gibanje + ciklična nihanja z zelo dolgo časovno periodo); • sezonska komponenta (naravni in socialni vplivi); • iregularna komponenta (slučajna nihanja, napake, nekateri osamelci).

  4. MODELI ADITIVNI MODEL: Xt = TCt + St + It SAt = Xt – St = TCt + It MULTIPLIKATIVNI MODEL: Xt = TCt * St * It SAt = Xt / St = TCt * It

  5. VPLIVI KOLEDARJA Iz časovne vrste lahko izločimo vplive koledarja (če so značilni): • vpliv delovnih dni; • vpliv prestopnega leta; • vpliv praznikov; • vpliv velike noči. Vplive koledarja izločamo zaradi primerljivosti podatkov, da lahko npr. primerjamo dva enaka meseca v dveh različnih letih.

  6. VPLIVI SEZONE • Vplivi sezone: menjavanje letnih časov, dolžina dneva … • Desezoniranje = odstranitev vplivov sezone in koledarja (če so značilni). • Vplivi sezone in koledarja zameglijo druge vplive. • Radi bi primerjali podatke, npr.: • GRAD/M, vrednost del, stavbe, realni indeksi, Ø2005=100, februar 2009 in avgust 2009: • nek indeks, Slovenija in Avstralija, februar 2009.

  7. Direktna metoda: a = b + c SA SA(a) ≠ SA(b) + SA(c) Indirektna metoda: a = b + c SA SA(a) = SA(b) + SA(c) DIRETNA IN INDIREKTNA METODA

  8. OSAMELCI • AO = aditivni osamelec (additive outlier) • TC = prehodna sprememba (transitory change) • LS = sprememba nivoja (level shift)

  9. PROGRAMSKA OPREMAZA DESEZONIRANJE Demetra: • prosto dostopen program (http://circa.europa.eu/irc/dsis/eurosam/info/data/demetra.htm); • EUROSTAT; • metoda Tramo/Seats, metoda X-12-ARIMA; • sezonski ARIMA-modeli; • različica 2.04; • prihaja Demetra+.

  10. POTEK DESEZONIRANJA - Priprava vhodne datoteke s podatki. • Postavitev modelov časovnim vrstam. • Samodejno desezoniranje. • Če desezoniranje ni uspešno: poprava modela (čim manjše spremembe). • Letni pregled (enkrat letno, podroben pregled oz. ponovna postavitev modelov).

  11. PRIMER - graf

  12. PRIMER - model

  13. OBJAVLJANJE PODATKOV Objavljajo se: • originalni podatki; • podatki z izločenimi vplivi sezone in koledarja (desezonirani podatki); • podatki, prilagojeni vplivu števila delovnih dni (podatki z izločenimi vplivi koledarja); • trend.

  14. POZOR! Pri analizi časovnih vrst moramo biti pozorni na: • ozadje; • transformacije; • vplive koledarja; • izbiro sezonskega ARIMA-modela (ujemanje, značilnost parametrov, število parametrov, statistike ostankov); • dolžino časovne vrste; • podobne in povezane časovne vrste; • več možnih rešitev; • začasne osamelce; • problem končnih točk (“end-point problem”); • letni pregled.

More Related