Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

1. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Ali bi bilo “pošteno” omejiti višino bruto plače od katere se plačujejo prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Med generacijsko financiranje javnih pokojnin je v Evropi zelo razširjeno, vendar zaradi staranja prebivalstva, v očeh marsikoga vse manj »pošteno«. “partnerstvo v korist zavarovancev”

2. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 48. člen(Najnižja pokojninska osnova) (1) Najnižja pokojninska osnova se določi v višini najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.(2) Najnižjo pokojninsko osnovo objavi zavod.(3) Višina najnižje pokojninske osnove, določene po prvem odstavku tega člena, se nato spreminja v višini in rokih iz 150.a in 150.b člena tega zakona, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.(4) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje pokojninske osnove, če starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove.49. člen(Najvišja pokojninska osnova) (1) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.(2) Znesek najvišje pokojninske osnove določi in objavi zavod.(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najvišje pokojninske osnove, če starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove. “partnerstvo v korist zavarovancev”

3. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Kolikšna bi bila naša pokojnina, če bi jo privarčevali na osnovi vplačanih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje? “partnerstvo v korist zavarovancev”

4. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Rezultat je glede na demografska gibanja pričakovan. Ne glede na višino plače, bi bila privarčevana pokojnina znatno višja od pokojnin po sedanjem sistemu med generacijskega financiranja. “partnerstvo v korist zavarovancev”

5. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Sedanji sistem je še posebno neugoden do zaposlenih z neto plačo nad 1500€. Omejitev višine javne pokojnine ni naša posebnost, vendar pa so praviloma navzgor omejeni tudi prispevki za javno pokojnino. Tu pa se razlikujemo od ostalih. “partnerstvo v korist zavarovancev”

6. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Za odpravo nepravične obremenitve višjih plač s pokojninskimi prispevki, bi bilo potrebno te navzgor omejiti. Simulacija, kaže, da na največ 700€ mesečno. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi se plačevali le do 2800€ bruto plače. Po izračunu znaša obseg »preveč plačanih« prispevkov 190 milijonov € letno. Ta prizadene 50.000 zaposlenih. “partnerstvo v korist zavarovancev”

7. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Sedanji sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je za aktivno generacijo finančno manj ugoden, izrazito »ne pošten« pa je do zaposlenih z višjimi plačami. Za enakomernejšo porazdelitev bremena staranja prebivalstva je potrebno prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje navzgor omejiti na absolutno vrednost. Simulacija kaže na vrednost 700€ mesečno. Prav tako pa bi bilo nujno odpraviti absolutno omejitev davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju znaša maksimalna premija z davčno olajšavo 5,844% bruto premije in je navzgor omejena na 2526€. “partnerstvo v korist zavarovancev”