Vloga zdravstvene nege pri preprečevanju nasilja Irena Špela Cvetežar

1. Vloga zdravstvene nege pri preprečevanju nasiljaIrena Špela Cvetežar Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Vidovdanska 9, 1000 Ljubljana dsnasilje@volja.net

2. Vsebina prispevka: • Organiziranje zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji • Delovanje Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi • Izobraževanje medicinskih sester o problematiki nasilja

3. Zdravstvena nega • Zdravstvena nega obsega samostojno, soodvisno in sodelujočo obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih v vseh okoljih. • Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih sistemov in izobraževanje«.

4. Nosilke/nosilci zdravstvene nege • srednja medicinska sestra, zdravstvena tehtnica; zdravstveni tehnik, • višja medicinska sestra; višji medicinski tehnik , • diplomirana medicinska sestra; diplomirani zdravstvenik ), • Profesorica zdravstvene vzgoje; profesor zdravstvene vzgoje, • diplomirana babica; diplomiran babičar,

5. Zbornica- Zveza Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Republiki Sloveniji, ki združuje 15.500 članic in članov – medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Povezujejo se v organizacijo, ki šteje enajst regijskih društev ter strokovno delujejo v tridesetih strokovnih sekcijah.

6. Odzivanje medicinskih sester na nasilje • Raziskava Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji. Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana 1999 • Zbornik predavanj Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji

7. Ugotovitve raziskave: • Anketiranci so odgovorili, da so bili priča nasilju na delovnem mestu (kadarkoli v življenju) v 272 primerih, to je 72,3%. • Psihično nasilje:52,7% • Fizično nasilje : 29,5% • Verbalno nasilje: 59, 0% • Spolno nasilje: 17,6% • Ekonomsko nasilje: 24,2%

8. Soočanje z nasiljem Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije: Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, • Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije

9. Cilji Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi : nenasilno delovanje na področju zdravstvene nege izvajanje akcij za življenje v nenasilni družbi z vzgojo, izobraževanjem, raziskovanjem, sodelovanje s strokovnjaki, organizacijami, skupinami, društvi 22.10.2008

10. Problematika nasilja • Ozaveščanje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah. • Usposabljanje in izobraževanje . • Konkretne oblike.

11. PUBLIKACIJE: ZLOŽENKE, POSTERJI, 22.10.2008

12. Raziskovalni projekti: • Nasilje/spolno nadlegovanje nad medicinskimi • sestrami na njihovih delovnih mestih v Sloveniji, • (predstavljena na ICN kongresu v Kopenhagnu) • Zaznavanje nasilja na delovnem mestu medicinskih sester v endoskopiji • (predstavljena na ESGENA v Ženevi)

13. Odnos medijev do: • problematike nasilja • naše poklicne skupine • . “Sestra FRANJA iz NMK” 22.10.2008

14. “Kaj ti je, • deklica?” • strokovna srečanja regionalnih društev, • manifestacija v KC Ljubljana, • dežurstva v bolnišnicah • Sodelovanje • z nevladnimi • organizacijami. • Društvom SOS telefon • za ženske in otroke – • žrtve nasilja 22.10.2008

15. Izobraževanje: • predavanja • delavnice

16. Strokovno usposabljanje »Rdeča luč spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu – izobraževalni modul za zaposlene v zdravstveni negi«. 1. del: področje nasilja, 2. del: področje obravnavanje nasilja v zdravstveni negi, 3. del:evalvacija.

17. Prvi del - področje nasilja Vsebina: 1. Kako definirati nasilje; 2. Nasilje v zdravstveni negi; 3. Vrste nasilja; 4. Negativne posledice nasilja.

18. Drugi del obravnavanje nasilja v zdravstveni negi. Posebno pozornost dajemo: 1.Zakonodaji. 2. Katere so možne oblike pomoči, ko se zgodi nasilje. 3. Uporabo protokolov in upoštevanje načel svetovalnega pogovora. 4. Sprejetju izjave o politiki obravnave nasilja v zdravstvenih zavodih

20. Tretji del -evalvacija Analizirali smo vprašalnike (Špela Veselič) Mnenja so: • da je potrebna pogostejša izvedba predavanj na to temo: • celodnevni seminar, • bolj razdelana poglavja po temah, • obravnavo več praktičnih/konkretnih primerov. • Kar 89,2 odstotka udeleženk/cev meni, da so takšne vsebino potrebne za delo. • 50 odstotkov jih je zainteresiranih za pridobivanje poglobljenega znanja o nasilju.

21. Tretji del - evalvacija Na svojem delovnem mestu oziroma v funkciji sindikalnega zaupnika /zaupnice naleteli: • psihično nasilje, • verbalno nasilje, • na vse omenjene oblike nasilja fizično nasilje, • ekonomsko nasilje, • spolno nasilje, grožnje, šikaniranje, mobing, • močno povzdigovanje glasu nadrejenega nad podrejenim.

22. Tretji del - evalvacija Da so osebe, ki so povzročile nasilje: • nadrejeni/nadrejena , • pacient, • zdravnik /zdravnica, • sodelavci/sodelavke, • glavna medicinska sestra, • direktor /direktorica, • predstojnica, • vodstvo,

23. Tretji ji del - evalvacija Največje ovire pri obravnavi nasilja nad delovnem mestu so: • v hierarhični ureditvi sistema, • prevelika konzervativnost, zaprto okolje, • pri vodstvu, strah, zdravstvene nege ne vodijo medicinske sestre, • nerazumevanje pojma nasilja, premalo znanja, • nepoznavanje zakona in pravic, ki iz tega izhajajo, da se žrtve nočejo izpostaviti, organizacija dela, • komunikacija, neaktivnost vodstvenega kadra, • nezadosten interes, • neposlušanje s strani vodstva, • neozaveščenost, • ne pride do obravnav, • kultura ljudi, ker se o tem premalo govori, • v neurejenih medosebnih odnosih, v zdravniških vrstah, • premalo poguma prizadetih, • tempo, čas, hitrost, obsežnost dela.

24. Naše aktivnosti so trenutno usmerjene k spodbujanju vodilnih struktur na vseh nivojih v zdravstvu. • Želimo, da bi se vse poklicne skupine s področja zdravstva aktivno vključile v sistematično in celovito obravnavo problematike nasilja.

25. Strokovna konferenca 4. decembra 2008 v Cankarjevem domu Zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev in delavk pri obravnavi nasilja v zdravstvenih zavodih.

26. »Nasilje je naš skupen problem, reševanje naša skupna odgovornost.«