Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture

1. Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture mag. ZoranKrstulović Narodna in univerzitetnaknjižnica Slovenske digitalne kulturne vsebine Nacionalna konferenca EuropeanaLocal Ljubljana, Cankarjev dom, Klub CD, 15. september2010

2. Agregatorji “ Organizacija, ki zbira metapodatke od določene skupine ponudnikov vsebin in jih posreduje Europeani, pomaga ponudnikom vsebin s smernicami za enotnost (…) in pretvorbo metapodatkov (…) in zagotavlja splošno podporo ponudnikom vključno z izobraževanjem.” EuropeanaContentStrategy, August 2009 • horizontalni (“medpodročni”) • nacionalni, regionalni • vertikalni (področni), • TheEuropeanLibrary.org, Europeana Film Gateway • lahko delujejo na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni • tematski (področni ali “medpodročni”) • s portalom ali brez (“temni portal”, “temni agregator”) • lahko opravljajo funkcijo repozitorija (hranijo digitalne objekte). 15/20

3. Tok vsebin in informacij Vloga agregatorjev v organizacijski strukturi Europeane. Council of Content Providers and Aggregators,Haag, 13.10.2010; član NUK. 17/20

4. Vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture • Sklep Ministrice za kulturo (14.9.2009) za izvedbo zadolži NUK • Projekt v okviru redne dejavnosti NUK • Večletni projekt: • 2009, prva faza, financira MVZT • 2010-2011, drugi fazi, prehod na produkcijsko delovanje in vzdrževanje, financira MK

5. Cilji • zagotoviti enoten in trajen dostop do e-vsebin s področja kulture in znanosti, • zagotoviti javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin s področja kulture preko svetovnega spleta, • spodbuditi ustvarjanje e-vsebin v javnih zavodih s področja kulture, zlasti v tistih, ki do sedaj niso imeli tehnoloških, kadrovskih in drugih možnosti vstopa v digitalno okolje, • vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja med obstoječimi in bodočimi portali, ki zagotavljajo dostopnost do e-vsebin s področja kulture in znanosti, • pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno obliko (npr. digitalizacija 3D objektov, digitalizacija kulturnih vsebin s področja glasbene umetnosti, likovnega ustvarjanja, uprizoritvenih umetnosti itd.), • zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s področja kulture, • oblikovati modalitete dajanja digitaliziranih del in objektov na voljo javnosti, • zagotoviti delovanje nacionalnega agregatorjakot povezave s portalom Europeana.

6. Izvedba • Prva faza (konec 2009-začetek 2010) • analiza stanja e-vsebin s področja kulture, • oblikovanje zahtev za vzpostavitev portala – nacionalnega agregatorja, • oblikovanje poslovnega modela upravljanja portala, • oblikovanje organizacijskega modela delovanja portala, • ocena celotnih stroškov in izhodišč za dolgoročno financiranje, • vzpostavitev infrastrukture, • pilotna različica portala, • manjši projekt digitalizacije 3D objektov.

8. Analiza stanja– nekaj ugotovitev (1) • Razlike med instuticijamina posameznem področju kulture kot tudi med posameznimi področji kulture: • digitalizacija v skladu s pripravljenimi načrti, na podlagi standardov “ad-hoc” digitalizacija • Razlike v pojmovanju digitalizacije: • digitalizacija je že vnos (meta)podatkov v informacijski sistem, ali le prenos v digitalno obliko brez možnosti dostopa … • Pestro dogajanje, poleg ustvarjanja e-vsebin znotraj institucij: • različni portali društev in drugih organizacij • Sodelovanje v različnih mednarodnih (Europeana projekti) in domačih projektih (dLib.si Plus, DEDI, kompentenčni centri …): • problem pretoka informacij in znanja med projekti in po zaključku le-teh.

9. Analiza – ugotovitve (2) • Raznolikost metapodatkovnih standardov med področji kulture: • potreba po uporabi enotnega standarda v spletnem okolju. • Modalitete dostopnosti (dajanja na voljo javnosti) digitaliziranega gradiva: • avtorskopravna vprašanja glede zakonite uporabe avtorskih del, • vprašanje glede lastništva del, objektov ipd., • vprašanja glede dovoljene uporabe metapodatkov.

10. V prihodnje … … bi bilo zaželjeno: • načrtovati digitalizacijo na ravni celotnega kulturnega sektorja, • koordinirati digitalizacijo znotraj posameznega področja kulture in med posameznimi področji kulture, • poenotiti (standardizirati) metapodatke za opis e-vsebin na ravni kulturnega sektorja, • bolj intenzivno izobraževati in ozaveščati o pomenu in priložnostih, ki jih omogoča digitalizacija, • načrtovati in koordinirati človeške in materialne vire s področja računalništva in informatike na ravni kulturnega sektorja.

11. Nastajajoči dokumenti • Analiza obstoječega stanja hrambe in distribucije e-vsebin, • Analiza zahtev za vzpostavitev Informacijskega sistema digitalne kulturne dediščine, • Organizacijski in poslovni model nacionalnega agregatorja e-vsebin. Rok za dokončanje del november 2010.

12. Infrastruktura • Center informatike NUK

13. Pilotna različica portala • Partnerska organizacija prek vmesnika (Repox ali drug OAI-PMH klient) ponuja za zajem ali pošilja metapodatke agregatorju e-vsebin: • ponuja po protokolu OAI-PMH (možna uporaba Repox vmesnika, drugega OAI-PMH klienta oz. posebej razvitega klienta – zaradi posebnosti bibliografskih vsebin na strani partnerske organizacije), • ponuja po protokolu Z39.50 (neposredno iz kataloga), • pošiljanje XML datotek z vsebino (ročni uvoz v Repox na strani agregatorja e-vsebin), • Partnerska organizacija lahko agregatorju pošilja vsebine v trajno hranjenje  in /ali zgolj pregledno kopijo le-teh. Cilj je zagotoviti redundanco in trajno hranjenje (kopija objekta pri partnerski organizaciji, kopija pri agregatorju, kopija na traku, kopija na optičnem mediju, itd.). • Nacionalni agregator vsebin trajno hrani bibliografske podatke publikacij in jih posreduje preko protokola OAI-PMH (Repox) drugim partnerskim organizacijam predvsem Europeani (vendar lahko tudi drugim spletnim portalom nastalih v drugih mednarodnih in domačih projektih).

14. Projekt digitalizacije 3D objektov z metapodatkovnimi opisi Virtualna Emona Objava na www.dlib.si Digitaliziranih 15 predmetov, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana in maketa najdišča na prostoru NUK II Primer: Oljenka PN3637

15. Ustanovitev konzorcija in prijava za sofinanciranje:MVZT / Javni razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013 KOMPETENČNI CENTER PRIHODNOSTIZA OHRANJANJE IN PROMOCIJO PRETEKLOSTI • Predlagani kompetenčni center združuje znanje in izkušnje strokovnjakov na področju kulture in dediščine. • Vzpostavili smo mrežno sodelovanje s številnim kompetentnimi posamezniki, raziskovalnimi organizacijami in podjetji doma in v tujini, s katerimi zagotavljamo integracijo novih tehnologij in znanosti za celovito storitev na področju varovanja, ohranjanja, raziskovanja, upravljanja, arhiviranja, digitalizacije, vizualizacije, izobraževanja in promocije kulture in dediščine. • Ključni cilji so: • pretok idej med akademsko sfero in gospodarstvom, • transfer znanja in tehnologij v gospodarstvo in obratno, • sodelovanje na skupnih projektih.

16. Partnerji – javni zavodi: ? ? Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Partnerji – zasebne organizacije: Zavod za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma ? Pobudniki: Zavod za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma

17. Hvala za pozornost! zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si