1 / 14

Mednarodni posvet DEINSTITUCIONALIZACIJA V SLOVENIJI Brdo pri Kranju, 6.5. 2014

Mednarodni posvet DEINSTITUCIONALIZACIJA V SLOVENIJI Brdo pri Kranju, 6.5. 2014. OD INOVACIJ DO SKUPNOSTNIH PROGRAMOV V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH Dr . Suzana Oreški. Izhodišča razvoja NVO-jev v 90 -ih.

fionan
Download Presentation

Mednarodni posvet DEINSTITUCIONALIZACIJA V SLOVENIJI Brdo pri Kranju, 6.5. 2014

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Mednarodni posvet DEINSTITUCIONALIZACIJA V SLOVENIJIBrdo pri Kranju, 6.5. 2014 OD INOVACIJ DO SKUPNOSTNIH PROGRAMOV V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH Dr. Suzana Oreški

  2. Izhodišča razvoja NVO-jev v 90 -ih • Vloga nevladnih organizacij je bila izrazito zagovorniška do ljudi z raznovrstnimi oviranostmi - opozarjali smo, da so v institucijah kršene, prezrte, zlorabljene in neupoštevane, njihove temeljne človekove pravice, svoboščine in osebno dostojanstvo. • Opozarjali smo, da so v institucijah prezrte in nezadovoljene njihove potrebe. • Opozarjali smo, da oblike pomoči in podpore niso prilagojene njihovim zmožnostim in pridobivanju veščin za življenje v skupnosti.

  3. da institucija ni usmerjena h krepitvi moči uporabnikov in izboljšanju kakovosti njihovega življenja, temveč je institucija usmerjena prilagajanju življenja posameznikov v instituciji. • Opozarjali smo, da javne ustanove niso odgovor na individualne potrebe ljudi z raznovrstnimi oviranostmi, temveč so prilagojene “kolektivnemu zadovoljevanju potreb”. • NVO-ji že več kot dve desetletji problematiziramo monopol javnih ustanov pri obravnavi oseb z raznovrstnimi oviranostmi .

  4. že več kot dve desetletji OBLIKUJEMO in IZVAJAMO modele pomoči in podpore v skupnosti naše težišče delovanja je na terenu, blizu naravnemu okolju oseb institucije se ves ta čas niso zapirale in niso zmanjševale svojih kapacitet naša praksa lahko služi kot model za nadaljnji razvoj obravnav v skupnosti, nismo zgolj dopolnili programi , temveč smo strateško pomemben partner pri iskanju odgovorov in rešitev v nadaljnjem razvoju skupnostne oskrbe.

  5. Primer: NVO-ji na področju duševnega zdravja • S pomočjo ozaveščanja širše družbe skušamo vplivati na spremembo paradigme – narediti premik v razmišljanju, da je skrb za ljudi z oviranostjomogoča v skupnosti in tudi dokazano bolje vpliva na njihovo okrevanje kot pa nameščanje ljudi v ustanove, ki naj bi bila edina možna in dobra rešitev. • Močna zagovorniška drža do oseb s težavami v duševnem zdravju je vplivala na oblikovanje novih oblik in metod dela v skupnosti, ki so predhodnice današnjih služb duševnega zdravja v skupnosti (socialno varstveni programi-stanovanjske skupine, svetovalnice, dnevni centri, zastopniki, koordinatorji obravnave v skupnosti).

  6. Inovativno-eksperimentalni projekti predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno varstvenih programov V 90-ih Danes 54 Stanovanjskih skupin (za l.2012) 330 oseb s TVDZ 240 povprečno št. /na mesec Zaposlenih 105; od tega 87 za nedoločen čas in 20 JD • 1992: Stanovanjska skupina “Mavrična druščina” Prvi poskus vračanja psihiatrično institucionaliziranih oseb v skupnost, in je tudi reprezentativna za JV blok oz. bivše socialistične politične ureditve.

  7. Inovativno-eksperimentalni projekti predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno varstvenih programov V 90-ih Danes 32 Dnevnih centrov (l.2012) 2.671 oseb s tvdz 640,80 mesečno povprečje Zaposleni: 103, od tega, 62 redno zaposlenih, 41 JD. • Od 1993: projekti socialne mreže, klubskih dejavnost, izletov, taborov, kreativnih delavnic in razstav umetniških del Vzajemna in medsebojna pomoč med uporabniki, krepitev socialnih stikov, izvajanje najrazličnejših dejavnosti in prireditev v skupnosti, z namenom krepitve nj. spretnosti (literarni večeri, otvoritev razstav, pikniki, kuhanje kosil)

  8. Inovativno-eksperimentalni projekti predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno varstvenih programov V 90-ih Danes Praksa je vplivala na oblikovanje profila skupnostne socialne delavke, ki v NVO-jih izvaja načrtovanje, koordiniranje in izvajanje storitev. Predvsem v SIP in ponekod v DC. Z Zakonom o DZ jo izvaja KOS, na CSD-ju. • V letu 1994 projekt Načrtovanje in vodenje skrbi za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami Začetki inovativne metode individualnega načrtovanja, izvajanja in koordiniranja podpore, z namenom izboljšanja kakovosti življenja v skupnosti.

  9. Inovativno-eksperimentalni projekti predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno varstvenih programov V 90-ih Danes 16 Svetovalnic oz. svetovalno- informativnih pisarn (l.2012) Skupno število vključenih v 2012: 1.696 Povprečje na mesec: 748,90 Kadrovski viri:41 zaposlenih, od tega 20 redno in 21 na JD. • Pomoč in podpora v obdobju krize, krizni timi načrtovanje okrevanja, podpora v domačem okolju, terensko delo, skupine za samopomoč, delo z bližnji, informiranje o pravicah, spremljanje na ustanove, zagovorništvo, edukativne skupine, itn.

  10. Inovativno-eksperimentalni projekti predhodniki današnjih socialno varstvenih programov V 90-ih Danes (še ni verificiran, čakamo razpis)! Kot temeljni pristop in princip izvaja v vseh NVO-jih, praviloma v vseh programih. Kot samostojni program, ki vključuje tako psihosocialno kot pravno obliko pomoči se je izvajal konec 90ih v prvi polovic 2000 na Pravno-informacijskem centru ter v okviru Zavoda Evros. V 2013 je društvo Altra program uspelo pridobiti sofinanciran s strani MOL. • 1992 projekt Zagovorništvaza ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami Nastal kot posledica izobraževanj v okviru študija Tempus (študij »Duševnega zdravja v skupnosti«, ki ga je financirala Evropska skupnost) na Visoki šoli za socialno delo. V okviru Altre prva javna tribuna »Človekove pravice v ustanovah duševnega zdravja«.

  11. Inovativno-eksperimentalni projekti predhodniki današnjih zaposlitvenih centrov in socialnih podjetij V 90-ih Predhodniki današnjih zaposlitvenih centrov, delovnega usposabljanja ter socialnih podjetij. • Programi usposabljanja in zaposlovanja, s poudarkom na delovni rehabilitaciji oseb z raznovrstnimi oviranostmi.

  12. Prizadevanja NVO-jev po sistemskih in zakonodajnih spremembah V 90-ih Danes 2005 se je formirala Koordinacija (koalicija) nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja, z namenom zastopanja skupnih interesov po razvoju skupnostih oblik pomoči in vpliva na politiko duševnega zdravja. 2014 smo se združili v platformo nevladnih organizacij za procese v deinstitucionalizacije • Novembra 1995 leta je bil prvi ustanovni sestanek Iniciativne skupine za pripravo zakona o duševnem zdravju v RS. Posledica delovanje te skupine je tudi ta, da je leta 1998 takratni poslanec Borut Pahor vložil prvi predlog Zakona o bolniškem zagovorništvu in varstvu pravic. • Prva iniciativa po uvedbi ustrezne zakonodaje na področju duševnega zdravja - Zakona o duševnem zdravju je trajala vse do leta 2008!

  13. Izhodišča o razvoju skupnostne oskrbe • Suvereno in kakovostno življenje v svoji skupnosti • Podpora v skupnosti namesto nameščanja v ustanove • Neposredno vključevanje uporabnikov in svojcev v odločanje • Posamezniku prilagojene storitve skupnostne oskrbe • Uveljavljanje temeljnih človekovih pravic in krepitev moči uporabnikov • Univerzalen dostop do skupnostne oskrbe • Vključevanje nevladnih organizacij v dejavnosti dezinstitucionalizacije

  14. HVALA ZA POZORNOST !

More Related