1 / 19

TERMINOLOŠKE ZADREGE

TERMINOLOŠKE ZADREGE. KVANTITATIVNE IN KVALITATIVNE ANALIZE. PRIPOVEDNA PROZA. ZELO KRATKE PRIPOVEDI. A. Blatnik: Črtomir, sam in večen ( Šopki za Adama venijo, 1983): 450 M. Kleč: Srčno dober človek in zvest prijatelj ( Briljantina , 1985): 130

felton
Download Presentation

TERMINOLOŠKE ZADREGE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. TERMINOLOŠKE ZADREGE KVANTITATIVNE IN KVALITATIVNE ANALIZE

  2. PRIPOVEDNAPROZA

  3. ZELO KRATKE PRIPOVEDI • A. Blatnik: Črtomir, sam in večen (Šopki za Adama venijo, 1983): 450 • M. Kleč: Srčno dober človek in zvest prijatelj (Briljantina, 1985): 130 • L. B. Njatin: Avtobus je skoraj prazen (Nestrpnost, 1988): 170 • A. Morovič: Viharni časi (Padalci, 1991): 100 • mnoge iz zbirke Potapljači (1992) imajo okoli 200 besed, npr. Jezersko, Spirala (Sovraštvo), Sam svoj mojster, Nadomestki, Poskusiti znova, Herr Anton, Stari Belgijec, Narcis in krizantema • B. Mozetič: Ti (Pasijon, 1993): 120 besed • P. Traven: Križ zvestobe (Skrivnosti srca, 1995): 250 besed • M. Novak: Vstajanje z levo (Zverjad, 1996): 550 • D. Čater: Najine stvari (Resnični umori, 1997): 400 besed • F. Frančič: Pikoline in Izdaje (Dobro jutro Charles Bukowski, 1998): 100 • M. Tomšič: Mož in drevo, Palica in kača, Trojica (Prah vesolja (1999): 300 • A. Blatnik: Pismo očetu (Zakon želje, 2000): 550

  4. Igor Bratož: Metafora. Pozlata pozabe (1988: 21) »”Hommage à Richard Brautigan.” Ko rečemo 'grlo steklenice', po mnenju modrih jezikoslovcev pravzaprav izrekamo nujno metaforo," je poučil prisotne, ki so prišli, da ga odpeljejo iz sobe, kjer je iz človeka, kateremu je prerezal goltanec, hladnokrvno iztočil nekaj litrov krvi. In vse življenje.«

  5. KAKO DOLGO JE KRATKO? • Kratka zgodba je podobna teku na 100/200 metrov. (Reid, 1977) • The World Book Encyclopedia (1990): short short story: 1000–1500 besed, noveleta: 12.000–30.000 besed. • Kmecl: short short story je nekoliko krajša in “lažja”.

  6. KAKO DOLGO JE KRATKO? • Kocijan: KPP: 1300–10000 besed (največ od 2000 do 5000 besed). • Baldrick: Literary Terms (1990): kratka zgodba je prekratka za objavo v samostojni knjižni obliki (kot je mogoče noveli ali romanu); short short story: okoli 5000 besed, long short story: 12.000–15.000 besed.

  7. KAKO DOLGO JE KRATKO? • Kanada: manj kot 3500 besed • Amerika: 6000–8000 besed

  8. ROMAN vsestranskost, celovitost, prodornost enotnost z vključevanjem časovno neomejeno veliko dogodkov, veliko književnih oseb KRATKAZGODBA zgoščenost, osredotočenost, estetska moč enotnost z izpustom časovno omejeno (epizoda, detajl) en dogodek: 2–3 književne osebe Mary Pratt (Head, 1992)

  9. TRENUTEK PREOBRATA • Mary Pratt (Head, 1992): “moment of truth” • Ian Reid (1977): “moment of crisis”, še “unity of impression” in simetričnost zgradbe (“symmetry of design”)

  10. EPIFANIJA • Trenutek spoznanja: oseba spozna, da življenje ni takšno, kot je prvotno mislila. • Pripovedovalec na koncu zgodbe ostaja enak, nespremenjen, je pa o sebi spoznal nekaj novega. • TRENUTEK PREOBRATA = TRENUTEK RESNICE

  11. KAKO DOLGO JE KRATKO? • Evrard (1997): s prostorskega vidika (po številu besed na stran) in časovnega vidika (tj. časa, ki ga porabimo za branje). Navaja, da umešča novelo večina teoretikov med pol strani in 40 strani, čas, ki ga bralec porabi za branje novele, pa je med pol ure in 2 urama.

  12. KAKO DOLGO JE KRATKO? • Kmecl: spodnja meja »določljiva samo s kvalitativnimi in ne kvantitativnimi vrednostmi. /…/ Kvantitativni kriterij je treba tako sprejeti res le za pomožno, začasno merilo, ki ga delovna metoda sama od sebe, v poteku opravljenih raziskav, zbriše in zavrže kot preseženo ali ga preuredi v kvalitativno.« (1975: 53).

  13. NASPROTNIKI KVANTITATIVNIH ANALIZ • Ian Reid in Norman Friedman. • Friedman: štetje besed je nesmiselno, celo zavajajoče, osredotoča se zgolj na posledice in ne na vzroke. Bralec naj se bolj kot z dolžino ukvarja z zgradbo in tektoniko literarnega besedila.

  14. NORMAN FRIEDMAN • enoten učinek (unityofimpression), trenutek krize (momentofcrisis) in simetričnost zgradbe (symmetryofdesign) (1977: 55-60)

  15. VELIKE ZGODBE • Potovanje je končano, pot se začenja. (Pirjevčeva oz. Goethejeva sintagma)

  16. MAJHNE ZGODBE • Potovanje se vedno znova začenja znova (če sploh se), poti so neštete in neskončne. • Vse je enako (ne)varno, vse marginalno, vse in nič življenjsko (ne)usodno. • »Preveč možnosti /…/. Hočem eno, da ne bo izbire. Da ne bi izbral narobe.« (Pismo očetu: Zakon želje, 2000, 106)

  17. KRATKE ZGODBE • ANEKDOTIČNA (grozljivka, zgodba duhov, detektivska, znanstvenofantastična) • EPIFANIČNA • ENOSTAVNA (zgledi so anekdote, pravljice) • KOMPLEKSNA • EPIČNA • LIRIČNA

  18. NOVELA: NOVELLE fragment iz življenja mrežno prepletena fabula zgradba logična in kavzalna književne osebe lahko predstavljene v predzgodbi izčrpna karakterizacija zgodbo govori pripovedovalec/jo razberemo iz dialoga zaokrožen in postopen konec, lahko moralno poantiran KRATKA ZGODBA: KURZGESCHICHTE kratkost: izjemen zoževalni učinek filtriranje na nekaj temeljnih elementov zgoščenost, intenzivnost jezik se približuje pesniškemu: figurativnost, ritmičnost jezik se približuje dramskemu: izločanje prip. glasu, neposredna karakterizacija, nazoren prikaz situacije Nemška teorija

  19. SLN KPP NA PRELOMU TISOČLETJA • METAFIKCIJSKE • LIRIČNE • Z LJUDSKO MOTIVIKO IN PRAVLJIČNIMI ELEMENTI • FANTASTIČNE • O IZPRAZNJENIH MEDOSEBNIH ODNOSIH

More Related