KOMUNIKACIJA

1. KOMUNIKACIJA Janina Curk, II. gimnazija Maribor

2. Kaj je komunikacija • Lat. communicare – napraviti nekaj skupno • Takoj, ko se zaznavamo, že tudi komuniciramo. Nemogoče je, da bi se zaznavali, ne pa tudi komunicirali. Vse na tebi je drugemu neka informacija, in obratno, ti vsemu, kar zaznaš, pripišeš pomen. • V ožjem smislu: izmenjava misli in čustev s pomočjo simbolov: besednih ali nebesednih. Proces, v katerem vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in si subjektivno razlagajo simbole (vloge sprejemnikov in pošiljateljev se izmenjujejo).

3. DVOSMERNOST KOMUNIKACIJE: obe osebi sta pošiljatelja, ki kodirata sporočilo in prejemnika, ki dekodirata sporočilo.

4. 7 temeljnih elementov • Misli in čustva pošiljatelja. • Pošiljatelj jih KODIRA – pretvori v simbole (besede ali nebesedne znake). • Pošiljatelj pošlje sporočilo. • Sporočilo se prenaša po KANALU – način prenašanja sporočila, npr. glas, pisana beseda, nebesedni znaki). • Prejemnik DEKODIRA sporočilo – sprejme dražljaje in interpretira njihov pomen. • Prejemnik se odzove glede na svojo interpretacijo in preide v vlogo pošiljatelja. • ŠUM – vsak element, ki ovira komunikacijo.

5. Šumi • Fizičneovire (tema, ropot, promet), npr. preslišiš • Pomenske – zaradi nepremišljene in neustrezne uporabe besed. Če ne uporabiš pravih besed, boš napačno razumljen. Konflikti, ker pomen besed ni enak oz. natančno dogovorjen. (Npr. starejši ne razume slenga mladih, nestrokovnjak strokovnjaka, Slovenec Kitajca …) • Jezikovne – jecljanje, momljanje, nedokončanje stavkov, nejasno govorjenje … • Psihološke: selektivna pozornost, učinek pričakovanja, halo učinek, napaka simpatije, predsodki, stereotipi, potrebe, interesi, stališča, vrednote …

6. Pravila učinkovitega sporočanja • Uporabljaj 1. osebo ednine (mislim, da, moj občutek je …) – „jaz-sporočila“: govoriš v svojem imenu in prevzemaš odgovornost. • Sporočila oblikuj v celoti in specifično: pomembne informacije, ne preskakuj, izpuščaj (tri pike), direktno, ne med vrsticami („smeti so polne“). • Skladno oblikuj besedna in nebesedna sporočila. Če si odkrit, je to avtomatično. Če pa se opravičuješ in pri tem zardevaš in umikaš pogled … • Bodi pozoren na povratne informacije – preverjaj ali je prejemnik pravilno razumel sporočila. • Sporočanje prilagodi sprejemniku (otroku, nestrokovnjaku …). • Ko se odzivaš na sporočila drugih, le opisuj vedenje, ne vrednoti (npr. moti me, ker klepetaš med razlago, ne: ti si taki egoist …).

7. NEBESEDNO SPORAZUMEVANJE je vsak način sporazumevanja, ki ne vključuje besed. Pove več o odnosu med osebami, njihovih čustvih, stališčih in namenih kot besedno izražanje, saj je bolj spontano in manj nadzorovano. Razlikujemo več kanalov nebesedne komunikacije:

8. 1. Način govora in glas Pri doživljanju različnih čustev se spreminja višina, glasnost in barva glasu ter hitrost in ritem govora; sem sodijo tudi jok, smeh, žvižganje, vzdihovanje ipd. • Ko smo prestrašeni, je glas višji in tresoč. • Ko smo jezni, govorimo glasneje in poudarjamo določene besede. • Ko smo veseli, je barva glasu svetla, topla. • Prezir in žalost se izražata z nizkimi toni.

9. 2. Obrazni izrazi • Pri različnih čustvih se spreminjajo položaji obrvi in čela, oči in vek ter mišic na spodnjem delu obraza. • Pomemben del izražanja čustev je tudi stik s pogledom, npr. dalj časa trajajoč pogled večina ljudi v zahodni kulturi razlaga kot izraz naklonjenosti, izogibanje očesnemu stiku pa je povezano z doživljanjem sramu. Najmanj stikov s pogledom pa je pri žalosti. • Večina raziskovalcev se strinja, da je obraz tisti del telesa, ki je najbolj izrazen in zato tudi najbolj zanesljiv vir informacij o čustvih in stališčih druge osebe. V komunikaciji prav obraz opazujemo z največjo pozornostjo. Ljudje smo sposobni razlikovati zelo drobne in hitre spremembe v izrazu obraza, imamo namreč več mišic za premikanje obraza kot katera koli druga živalska vrsta. Nekateri izrazi, t. i. mikrogibi, trajajo samo 0,2 sekunde, in to je to dovolj, da lahko pravilno prepoznamo njihov pomen.

10. Obrazni izrazi pri temeljnih čustvih

11. Vaja

12. 3. Kretnje Na gibe ali kretnje rok (in tudi nog) smo po navadi manj pozorni, zato so pomembni pri prepoznavanju prikritih čustev. Gibi so lahko sunkoviti ali sproščeni, hitri ali počasni, pogostejši ali pa jih je manj. Pri različnih čustvih se pojavljajo značilne kretnje, npr. za doživljanje sramu ali zadrege so značilni gibi rok k nosu ali ustom, doživljanje intenzivne jeze spremlja stiskanje pesti. Kretnje po navadi služijo poudarjanju tistega, kar z besedami nismo mogli dovolj izraziti (npr. s pestjo udarimo po mizi in s tem poudarimo svojo jezo ali z močnim stiskom rok ob pozdravu poudarimo svojo odločno naravnanost …). Z nogami lahko nazorno kažemo nestrpnost. Nekateri gibi glave imajo bolj enoznačen pomen; npr. prikimavanje in odkimavanje, čeprav nekatera indijanska plemena z odkimavanjem sporočajo pritrjevanje.

13. 4. Telesna drža Drža je povezana predvsem z intenzivnostjo čustev in jelahko napeta, sproščena, toga, mlahava … Drža telesa je izrazno dober kazalec našega počutja inodnosa do teme ali sogovornika. Iz drže je razvidna sproščenost, napetost, napadalnost, obrambno vedenje, stopnja zaupanja ... Tako naj bi tisti, ki so bolj samozavestni, ponosni, ki se počutijo varne in močne, to izražali s pokončno, odločno hojo, kot da imajo pred seboj popolnoma jasen cilj, sledijo ravni črti ipd. In obratno, tisti, ki že z držo telesa izražajo, da bi se najraje skrili, ki hodijo plašno, tiho ipd., se s tem včasih že navzven kažejo morebitnemu napadalcu kot možna žrtev.

14. 5. Telesni prostor • Intimni prostor: 15 do 50 cm (prijatelji, partnerji, bližnji sorodniki). • Osebni prostor: do 1,5 m (znanci, sodelavci). • Socialni prostor: do 3,5 m neznanci (prodajalec, poštar …). • Javni prostor: nad 3,5 m (javno nastopanje) Odvisno od socialno-kulturnega okolja. 6. Dotik vedno pomeni vzpostavljanje intimnosti (ženske dovolijo staršem in prijateljem več dotikanja kot moški). 7. Druga neverbalna sporočila: z oblačili, frizuro, nakitom, ličenjem, tatuji, vonjem, risbo, poezijo, plesom … Odražaš svojo ideologijo, pripadnost skupini, svojo vlogo v njej.

15. RAZLAGANJE NEBESEDNIH ZNAKOV Interpretiranje nebesednih znakov ni tako preprosto, kot dajejo vtis popularno-psihološke knjige o nebesedni komunikaciji. Na to, kakšni so sobesednikov odnos, čustva, stališča, misli … nikoli ne moremo preprosto sklepati zgolj iz samo enega znaka! Npr. prekrižane roke in noge ter sklonjeno sedenje morda res lahko pomeni, da se nekdo slabo počuti in prevzema obrambno držo, lahko pa ga zgolj zebe. Ženske tudi pogosteje sedijo prekrižanih nog kot moški.

16. Nekaj prepoznavnih znakov prikrivanja pravih čustev in laganja: • besedni in nebesedni znaki se ne ujemajo (a lahko pomeni tudi notranjo razdvojenost, ambivalentnost, neodločenost), • delamo gibe proti obrazu, npr. z roko zakrivamo usta, se podrgnemo pod nosom, po licu, za ušesom (a to lahko pomeni tudi zadrego), • govorimo počasneje, • vzpostavljamo manj očesnih stikov, • povemo manj podrobnosti, • delamo manj kretenj, s katerimi ilustriramo povedano.

17. Komunikacija danes • V ŽIVO • PISMA • EMAIL • SMS • NO PANIC • PRIDI SEM SAMA

18. Maturitetna naloga 1 Jana je s starejšim bratom Matjažem tekmovala, kdo bo zgradil višji in lepši stolp iz kock. Matjaž je bil sicer hitrejši, a ko je polagal zadnje kocke, se je njegov stolp porušil. Otroka sta bila najprej razočarana, nato pa je Matjaž jezno brcnil v sestrin stolp in začel vpiti, da so kocke igrača za otroke in da se ne gre več takih neumnih iger. B) Navedite različne načine nebesednega izražanja čustev in pri vsakem opišite, kako lahko z njim izražamo jezo. (4 točke) • mimika obraza: obrvi spuščene in stisnjene, usta stisnjena, rdečica, nekoliko izbuljen izraz oči, oči so bolj stisnjene, nosnice lahno razširjene … • stik s pogledom: dalj časa trajajoč pogled …; • drža telesa: toga, napeta …; • gibi: sunkoviti, hitri, delamo kretnje, s katerimi izrazimo jezo, prevladujejo gibi gornjega dela telesa …; • način govorjenja in glas: glas je visok, glasnejši, bolj poudarjamo nekatere besede …

19. Maturitetna naloga 2 Vsi učenci doživljajo v šolskih situacijah večji ali manjši strah. Manjo je strah zlasti pri preverjanju in ocenjevanju. Pri ustnem preverjanju pred tablo se počuti nelagodno, srce ji bije hitreje, poti se in ne more se zbrati. Težko rešuje probleme in pove prvi odgovor, ki ji pride na misel, da bi skrajšala mučni položaj. B) Opišite, kako izražamo strah z govorico telesa, ter poimenujte in pojasnite dve funkciji strahu. (4 točke) • • široko odprte oči, rahlo odprta usta, privzdignjene obrvi, bledica … (mimika obraza), • • toga, napeta telesna drža (drža telesa), • • sunkoviti, hitri gibi; otrpnemo, ne moremo se premakniti … (gibi in kretnje), • • glas je tresoč se, visok …(način govorjenja in glas).

20. Maturitetna naloga 3 Kakšna čustva doživlja neka oseba, nam pogosto več pove izraz obraza kakor same besede. Slika prikazuje dva značilna čustvena izraza (za veselje in jezo). A) Navedite značilno obrazno mimiko za ti dve čustvi. (3 točke) • veselje: oči so stisnjene, z gubicami v kotičkih, usta so raztegnjena v nasmeh, včasih odprta, lica so privzdignjena … • jeza: oči so srepeče, obrvi so spuščene, stisnjene, z gubo na sredi, usta so ravna in stisnjena, lahko z navzdol obrnjenimi kotički …

21. B) Z dvema primeroma pojasnite, zakaj mora trgovec dobro prepoznavati nebesedno izražanje čustev, če želi biti uspešen. (4 točke) • Če trgovec pri kupcu opazi mrščenje čela, nejevoljno prestopanje, pogledovanje na uro …, se mora hitro odločiti za najprimernejšo obravnavo ter kupca s prijaznostjo in nasmehom pridobiti za nakup. • Po čustvenem izrazu trgovec lahko spozna, ali bo uspešen v prepričevanju kupca ali le zapravlja čas. • Če opazi, da si kupec dalj časa ogleduje določen izdelek, ga prime v roko, zadovoljno kima …, se je vredno potruditi, saj je velika verjetnost, da bo trgovec uspešno sklenil kupčijo.

22. C) Presodite, od česa je odvisna uspešnost prepoznavanja čustev. Navedite in utemeljite tri presoje. (4 točke) • število informacij: če poleg obrazne mimike lahko opazujemo še npr. glas ali držo telesa, je uspešnost prepoznavanja dosti večja • vrsta čustva: temeljna (osnovna) čustva prepoznamo dosti hitreje in laže kakor kompleksna (sestavljena) • poznavanje situacije: omogoča nam prepoznavanje kompleksnih (sestavljenih) čustev oziroma razlikovanje med podobnimi čustvi • starost osebe, ki izraža čustva: laže in natančneje lahko prepoznamo čustva pri otroku kakor pri odraslem človeku, ki jih pogosto prikriva ali zaigra • poznavanje kulturnih pravil in navad v izražanju čustev: različni narodi različno intenzivno izražajo čustva; nekateri pretiravajo z izražanjem, drugi jih zatirajo; različna pravila, kakšno izražanje je primerno za ženske ali kakšno za moške, za različne skupine … • sposobnosti in izkušnje opazovalca: če se človek lahko vživi v čustva drugega (empatija) ali čustva tudi sam pogosto izraža, je uspešnejši v prepoznavanju

23. Maturitetna naloga 4 Iz Špeline sobe se je zaslišal prestrašen vzklik. Mama je prišla pogledat, kaj se dogaja, in zagledala Špelo, kako je vsa bleda in tresoča se stala sredi sobe ter s široko odprtimi očmi strmela v velikega pajka, ki je na pajčevini visel s stropa. C) Čustva izražamo predvsem z govorico telesa. Iz besedila naloge izpišite besede, ki jo ponazarjajo, in presodite pomen nebesednih sporočil v čustvovanju. (4 točke) Besede, ki v besedilu naloge ponazarjajo govorico telesa: bleda, tresoča se, široko odprte oči, strmela, (prestrašen) vzklik Presoja pomena nebesednih sporočil v čustvovanju: • pogosto so bolj zanesljiv vir informacij o čustvih kakor besede • omogočajo prepoznavanje čustev pri npr. dojenčkih, gluhonemih ... • omogočajo ali podkrepijo izražanje čustev • dobro lahko izrazimo in prepoznamo predvsem osnovna čustva • nekateri čustveni izrazi so splošni in omogočajo medkulturno sporazumevanje; • olajšajo nam ravnanje v medosebnih odnosih • uporabljajo se kot tehnike sproščanja pri telesnih in duševnih obremenitvah

24. Blažena nerazumnost živali, ločena od besed, ki so dane človeku, da se z njimi do nesporazuma zastrupi. (Kajetan Kovič) • Ideja za raziskovalno: enourno predavanje brez in z neverbalno komunikacije (dinamika, gibanje, glas …), nato test znanja • Oddaja: REŠEVANJE KONFLIKTOV (po oddaji Blaznost 58:17, preskoči začetni del)