Finančna kriza

1. Finančna kriza Mag. Anton Žunič Factor banka d.d. Ljubljana, november 2008

2. Uvod • Tema o finančni krizi je iz mikroekonomskega vidika povezana povezana s tveganji in korporativnim upravljanjem (endogene zadeve v bančništvu pomenijo neupoštevanje pravil upravljanja tveganj in popuščanje političnim pritiskom s strani managementa) • Iz makroekonomskega vidika pa je povezana z izjemno velikim (prevelikim) deležem finančnega sektorja v BDP glede na ostale dejavnosti: energetika, tehnologija, surovine. Kaže se kot velik delež bilance glede na prvotni namen (na primer GM ima večino bilance v VP) • Dežurni krivci in analiza posledic

3. Nekaj citatov o tveganju • “Tveganje je merljiva negotovost, ‘negotovost’ v ožjem pomenu jenemerljiva negotovost” (Frank Knight, ekonomist (ZDA), 1885-1972) • “Natančnost je analogna gotovosti. Tako natančnost kot gotovost sta napačna ideala….ni smiselno biti bolj natančen kot to zahteva narava problema” (Karl Popper, Avstrijsko-angleški filozof, 1902-1994) • “Na dolgi rok smo vsi mrtvi ” (John Maynard Keynes, angleški economist, 1883-1946) • “Tveganje je denar, ki ga lahko izgubimo”(borzni posrednik, ki ne želi biti imenovan) • “Tveganje se meri s pomočju standardnih odklonov in povprečijdonosov posameznih oblik premoženja”(metodologija VAR)

4. Ali je upravljanje s tveganji lahko koristno? • Upravljanje tveganj omogoča hitrejše izvajanje poslovnih procesov in hitrejše sprejemanje odločitev, racionalnejšo uporabo kapitala in nižje stroške banke/podjetja. Zaradi večanja obsega poslovanja in čedalje večje mednarodne prisotnosti bo intenzivni razvoj upravljanja tveganj pomenil pomembno konkurenčno prednost na trgih.

5. Kreditna tveganja • Gre za tveganje, da stranka ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. • Zato gre za postopek ugotavljanja obnašanja podjetja ali posameznika (pred podpisom pogodbe in po podpisu pogodbe). • Razne zunanje informacije (Rating agencije so zgolj pripomoček, ki ne vplivajo odločilno)

6. POVEZAVA MED FINANČNIMI KAZALNIKI IN BONITETODINAMIČNI KONCEPT Mediane izbranih finančnih kazalcev po bonitetnih skupinah za portfelj

7. POVEZAVA MED INTERNI IN EKSTERNI SISTEMI BONITETNIH OCEN Interni: slovenski bančni sistem, predbisan od BS (A, B, C, D, E) Eksterni: Zunanje ocenjevalne agencije (Standard&Poor’s, Moody’s, FITCH…) Možna in nujna prevajalna tabela med internim in eksternim sistemom bonitetnih ocenNOTRANJE INFORMACIJE SO KLJUČNE. ZUNANJE SO SAMO PRIPOMOČEK Povprečna enoletna prehodna matrika S&P za obdobje 1981-1998

8. PREHODNA MATRIKA V ODSTOTKIH Bonitetna ocena komitentov (tistih, ki so bili komitenti na začetku obdobja in so to ostali tudi po koncu obdobja) je vpovprečju dokaj stabilna Zanima nas tudi zakaj se je boniteta spreminjala? Kazalci, sprememba v panogi, spremembe davkov, spremembe na trgu? V času sedanje krize se kot izjemno pomembno vprašanje pojavlja: do kod financirati zaloge? Ter tudi vprašanje, kaj upoštevati v bodoče iz razpoložljivih informacij?

9. Vpliv trga na poslovanje podjetja Kazalci podjetja so se poslabšali zaradi zaradi padca tržne vrednosti! Spremenljivost tržne vrednosti se je povečala Finančni položaj podjetja se je zelo poslabšal zaradi težav njegove panoge (gradbeništvo) Tržna vrednost aktive Knjigovodska vrednost obveznosti

10. Vpliv trga na poslovanje podjetja Tržna vrednost aktive lahko pade pod knjigovodsko vrednost obveznosti Knjigovodske vrednosti lahko zavajajo Knjigovodska vrednost aktive Kje najti tržne signale glede bodoče vrednosti podjetja? Knjigovodska vrednost obveznosti

11. Tržni signali, ki pomenijo, da se bo v panogi spremenil denarni tok Trg je signaliziral sledeče: naftna kriza v letu 1998 je povzročila stečaje v letu 1999, na ravni, ki je bila največja po letih 1986/87. Oil & Gas E&P Defaults & Bankruptcies 1980-1999

12. ZGODOVINA CEN NAFTE SIGNALI

13. Razni borzni indeksi • Baltski suhi indeks

14. Baltiški suhi indeks • Zaostanki v pristaniščih, močno povpraševanje po transportu in pomanjkanje ladjevja so potisnili baltiški suhi indeks (BDI), ki meri ceno ladijskih prevozov suhega tovora, blizu rekorda novembra lani. Indeks se je v zadnjem letu povečal za skoraj 80 odstotkov. Njegova rast je pomembna, ker je soliden indikator bodoče gospodarske rasti. Med suhi tovor namreč poleg žitaric spadajo tudi cement, premog in rude, ki so med glavnimi surovinami za proizvodnjo.

16. Tveganje sprememb na davčnem področju in vpliv na poslovanje podjetja (Lafferjeva krivulja)

17. Valutna tveganja • Gre za izpostavljenost banke/podjetja spremembam deviznih tečajev na trgu. • Banka oz. Podjetje hoče čimbolj zanesljivo služiti na osnovni dejavnosti. Zato ne špekulira z valutnimi tveganji.

18. EUR/USD

19. Obrestna tveganja Posledica spremembe tržnih obrestnih mer, ki vpliva na dve kategoriji: Višino neto obrestnih prihodkov (»earning value perspective«) Tržno vrednost posamičnih finančnih instrumentov, kar posledično vpliva na tržno vrednost kapitala (»economic value perspective«)

20. 3 mesečni EURIBOR

21. 3 mesečni USD LIBOR

22. Likvidnostno tveganje banke AKTIVA PASIVA Nestabilna depoziti podjetij Likvidna državni VP Neto likvidna aktiva (likvidn. razmik) Stabilna depoziti prebivalstva Nelikvidna CDO-ji INVESTICIJSKE BANKE SE NISO VEČ MOGLE FINANCIRATI Z DOLGOROČNIMI VIRI KAPITALOM, BASEL 2 CELO ZMANJŠAL POTREBO PO KAPITALU (NI SE VEDELO TOČNO, KAJ JE V AKTIVI. VEDELO PA SE JE KAJ JE V PASIVI.

23. Apetit po tveganjih

24. Na poti iz krize bodo priložnosti • Vloga regulacije (od regulatorja ne smemo preveč pričakovati) Za pojmom regulacije bi morali na prvem mestu seznama nalog regulacije postaviti povečevanje učinkovitosti Nadzor in kontrola sicer nujna a podrejena učinkovitosti Učinkovitost merimo s tveganju prilagojeno donosnostjo (od tega koncepta se je svet v zadnjih 7 letih precej oddaljil) Gre za proces usmerjanja katerega cilj je zmanjševanje informacijske nesorazmernosti (Tolstoj: srečne družine)

25. Na poti iz krize bodo priložnosti • Preventivni proces zmanjševanja tveganj ciklov je cenejši, kakor reševanje velikih kriz, čeprav že kriza sama po sebi pomeni tudi proces čiščenja • Zmanjševanje informacijske asimetrije (pomembna dejavnost regulatorjev na raznih ravneh) Zgodnja identifikacija nastajanja balonov • Izpeljava tega: kombinacija 1.medsebojnih povezav (vhodno izhodni finančni tokovi, blagovni tokovi, kapitalskih naložb) 2. Zgodovina sprememb in vzrokov sprememb glede učinkovitosti ekonomskih subjektov vseh vrst • Zanimive so predvsem povezave in zgodovina učinkovitosti, ko subjekte razdelimo na: tehnološke, energetske, surovinske, finančne (dobavitelji, kupci)

26. Priložnosti nadaljevanje • Zaostritev odgovornosti za izkoriščanje vseh produkcijskih faktorjev • Več vlaganj v t.i. človeški kapital in javne dobrine (na primer znanost in javna infrastruktura, tudi železnice) • Javne dobrine bodo postale pomembnejše tudi na lestvici vrednot • Katere dejavnosti bodo bolj učinkovite tudi v času krize? (tiste z relativno majhno cenovno elastičnostjo povpraševanja, z boljšo kvaliteto proizvodov)! In znotraj njih podjetja, ki imajo nižjo zadolženost, glede na kapital ter boljšo mrežo prodajnih poti..... • Korporativno upravljanje: zaposleni in managerji, lastniki, stranke (kupci, dobavitelji)

27. Priložnosti nadaljevanje • Zelo velik povdarek na etiki in učinkovitosti. Pri tem se tveganju prilagojena donosnost izraža tudi skozi računovodsko izražene rezultate. Gre za moralna vprašanja korporativnega upravljanja in tudi za cilj celotne organizacije... • Geostrateški položaj Slovenije • Tradicionalno prevladujoča menjalna aktivnost (zelo odziven management) Ob izgubi Jugosl. trga hitra preorientacija na zahod in tudi na vzhod • Relativno dober makroek. položaj tudi zaradi tega, ker je država relativno (glede na nekatere ostale države) malo zadolžena in ima tudi dokaj dobro premoženjsko bilanco javnega sektorja