INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA - PowerPoint PPT Presentation

daniel_millan
industrijska revolucija l.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA PowerPoint Presentation
Download Presentation
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

play fullscreen
1 / 21
Download Presentation
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
1333 Views
Download Presentation

INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA Ekonomska geografija

  2. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA V ANGLIJI 1. Vzroki: • kolonialno osvajanje je širilo trg oziroma tržišče angleškemu blagu in proizvodnji, saj je VB vodilna kolonialna sila; • z napredkom v kmetijstvu se je izboljšal gmotni položaj ljudi na podeželju, kar je povzročilo večje povpraševanje po različnih izdelkih; • dobiček je krepil angleški kapital, ki je povečal naložbe v proizvodnjo in vse bolj vzpodbujal novosti – začela se je v 18.stol. prva industrijska revolucija.

  3. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 2. Novosti v kmetijstvu: a) gojenje krompirja, koruze, fižola, paprike, paradižnika, tobaka b) uvajanje sistema stalnih njiv in načrtno gnojenje c) uporaba kmetijskih strojev (olajšajo delo in povečajo produktivnost): sejalnik na konjsko vprego, mlatilnica, stroj za čiščenje bombaža, plug s kovinskim rezilom

  4. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 3. Prvi stroji in tovarne: a) surovine iz kolonij (bombaž) so povečale količino proizvodov in tudi zaslužek, zato so gradili večje delavnice s stroji, tovarne, v katerih so zaposlili nove delavce; b) ob obali so rasle ladjedelnice, v notranjosti železarne, premogovniki; c) prvi stroji so se pojavili v tekstilni panogi

  5. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 4. Začetki moderne industrije: • Izum parnega stroja, leta 1767, James Watt – uporabili so ga za pogon črpalk v rudnikih in tkalskih strojev. Para je zamenjala človeško roko in moč vodnega kolesa.

  6. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 5. Posledice: • stare obrti so propadle • cenejši izdelki so dostopnejši tudi revnejšim • hitra rast prebivalstva in širjenje mest • nastajanje industrijske pokrajine, onesnaženost okolja • nastal je nov družbeni sloj: bogatašev, lastnikov tovarn in strojev ter revežev, industrijskih delavcev

  7. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA Odgovorite na vprašanja: • Navedi razloge, zakaj se je v 18. stol. povečala proizvodnja hrane? • Navedi iznajdbe, ki so omogočile začetek moderne industrije. • Naštej gospodarske dejavnosti, ki so imele vodilno vlogo v Angliji. • Zakaj se je industrijska revolucija začela ravno v Angliji? • Kakšne spremembe je v mestih in na podeželju prinesla uporaba strojev v proizvodnjo?

  8. IMPERIALIZEM

  9. Imperializem (lat. imperialis = cesarski) bi lahko najbolj osnovno opredelili kot obliko vladanja, ki temelji na vojaški sili. V najširšem pomenu pa je to lahko podaljšanje ali širjenje vladavine enega, praviloma močnejšega politično državnega organizma nad drugim. Ta opredelitev vključuje antične imperije. Lahko pa imperializem opredeljuje tudi monopolistično obdobje kapitalizma, ki se začne koncem 19. stoletja. To je tudi obdobje, ko lahko govorimo o končni dominaciji kapitalističnega načina proizvodnje.

  10. Zgodovinsko opredelitev imperializma gre iskati še v predkolonialni dobi. Pred 15. stoletjem, torej še pred začetkom kolonializma, je bil imperializem uperjen predvsem k razširitvi imperialističnih držav na sosednja ozemlja antičnega sveta. Toda novo obeležje je dobil zlasti v dobi evropske kolonialne ekspanzije, ko ta pojem postane oznaka za neenakopravne odnose med vladajočimi in vladanimi človeškimi skupnostmi.

  11. Vzroki imperializma • Imperializem ima številne vzroke, vendar je glavnega mogoče določiti v družbenih in ekonomskih spremembah, ki jih je zaznati v danem zgodovinskem obdobju. Zelo tesno je povezan s kolonializmom, saj ga lahko, nenazadnje, opredelimo kot specifično obdobje kolonialističnega procesa.

  12. Med vzroke bi lahko na grobo vključili: • prepričanje o večvrednosti bele rase, • evropocentrizem in prepričanje o moralni, kulturni superiornosti Evrope, • postane način sproščanja notranjepolitičnih napetosti oziroma napetosti dozorevajočega kapitalizma,

  13. pomeni tudi pridobivanje tržišč in uvoz surovin, • semkaj lahko vključimo željo po prevladi, ki je bila značilna za tedanje močne evropske in druge kolonialistične države, • tako kot kolonializem ima tudi imperializem delni vzrok v zamisli o širjenju krščanstva oziroma v verski vnemi,

  14. deklerativno širjenje demokracije, • zagotovo so imele imperialistične države tudi tehnično in vojaško premoč. • Zaradi imperializma lahko govorimo o obdobju svetovne enotnosti oziroma o premiku celega sveta k enotni kulturi v civilizaciji, kar je sicer temeljilo na dialektičnem odnosu med kolonizatorji (nadrejenimi) in koloniziranimi (podrejenimi). Govorimo lahko o Pax Europaea.

  15. Zaton evropske hegemonije • Evropska premoč je že v času imperializma, paradoksalno, tonila. Konec 19. stoletja sta se kolonialni tekmi pridružile Združene države Amerike in Japonska, kar je oslabilo evropske kolonialistične države. Prelomnico pa predstavlja prva svetovna vojna, ki jo je mogoče opisati kot državljansko vojno med kolonialnimi metropolami. • Po vojni je bila razbita enotna fronta evropskega kolonializma, demonstrirana je bila evropska neenotnost, iz vojne je kot država velikanka izšla Sovjetska zveza, ki je razbila še enotnost svetovnega kapitalističnega sistema. Sovjetska zveza je postala vzor številnim koloniziranim državam, predvsem zaradi političnih in gospodarskih uspehov začetnega sovjetskega modela.

  16. ZNANSTVENO TEHNOLOŠKA REVOLUCIJA

  17. Tehnološki napredek je posledica novega in izboljšanega izvajanja tradicionalnih nalog. • V   19. stol. se pojavi industrijska revolucija – zaradi nosilne vloge industrije • V   20. stol. se pojavi znanstveno-tehnološka revolucija zaradi odločilne vloge znanosti in tehnologije. • V   prehodu v 21. stol. pa govorimo o informacijski revoluciji – vse bolj se uvaja računalnik, ki postopoma nadomešča stroj, ki je označeval prejšnjo dobo – pojavljajo se roboti kot delovna sredstva (avtomatizacija).

  18. EKOLOŠKI IMPERIALIZEM

  19. Osrednje vprašanje, ki ga ameriški zgodovinar Alfred Crosby zastavi v Ekološkem imperializmu, je iskanje vzrokov za uspešnost evropskih izseljencev in njihovih potomcev v deželah, ki so tisoče kilometrov vsaksebi in prav toliko oddaljene od Evrope. Crosby te dežele poimenuje "Neo-Evrope", s čimer želi poudariti, da gre za replike matične celine. Zanje je značilno, da se kljub geografski oddaljenosti nahajajo v podobnih zemljepisnih širinah.

  20. Vse so večinoma v zmernih pasovih in imajo podobno podnebje, kar je bila že v izhodišču dobra osnova za uspešnost organizmov, ki so iz Evrope prečili morje in stopili na njihove obale. Pojasnjevanja uspeha evropske kolonizacije v Severni Ameriki, na jugu Južne Amerike, v Avstraliji in na Novi Zelandiji se Crosby loti z razkrivanjem ekoloških vzrokov: zanima ga vpliv rastlin, živali in bolezenskih klic, ki so jih prišleki iz Evrope hote ali nehote, vede ali nevede prinesli v nove kraje. S tem je v znano temo evropejskega odkrivanja sveta in kasnejše kolonizacije pritegnil nove razsežnosti.