Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov

1. Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV Ljubljana, 3/3 - 2009 Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Program prvega dne

3. INTEGRATIVNI KURIKUL Kurikul, osredinjen na predmete INTEGRATIVNI KURIKUL ? GEO GL ŠVZ KEM SLO ZG PS INF AN NE FIL KEM SOC MAT BIO BIO SOC GEO LUM PS FIZ ? INF ZG LUM GL SLO MAT FIZ AN ZG NE ŠVZ FIL ?

4. SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV celovite = kroskurikularne

5. IZMENJAVA IDEJ DISKUSIJSKE SKUPINE MEDSEBOJNA OPAZOVANJA SKUPNE UČNE DEJAVNOSTI IZMENJAVE UČITELJEV TIMSKO POUČEVANJE: timsko poučevanje tipa B SODELOVALNO POUČEVANJE Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj. Japonski pregovor ►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

6. Uspešnost sodelovalnega poučevanja je odvisna od organizacijske kulture šole. Končni in optimalni pogoj je sodelovalna kultura. SODELOVALNO POUČEVANJE : SKUPNE FAZE

7. KURIKULARNE POVEZAVE: Usposobitev Kaj? Kaj kurikularne povezave so? “Morfologija” Vrste, oblike, obseg…? Kako? Kdo? S kom? Kdaj? Kje? “Sintaksa” : Kako jih načrtujemo, izvajamo in ugotavljamo njihovo uspešnost?

8. CELOTA GIMNAZIJSKI KURIKUL DELI Predmeti Nepredmetni deli: obvezne izbirne vsebine obšolske dejavnosti… INTEGRATIVNI KURIKUL:sistemski pristop MEDSEBOJNI ODNOSI med deli celote - interakcije med predmeti: ► zakonitosti – “pravila” ► KURIKULARNE POVEZAVE

9. MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi Kategorije kurikularnih povezav so: • povezovalni elementi(kaj vzpostavlja povezavo, ti. organizing elements) • ravni povezovanja (število in medsebojni odnos v povezavo vključenih predmetov) • obseg povezanosti (globina in širina povezanosti glede na celotni kurikulum)

10. Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj) dejavnosti (npr. branje, pisanje …) didaktičnih metod in postopkov(npr. aktivno učenje, projektni pristop) uporabe učnih orodij(npr. IKT) miselnih postopkov, veščin in navad(npr. razvijanje kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st century skills) posameznih kompetenc(npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.) (makro)konceptov(npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.) MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

11. KOMPETENČNI PRISTOP VSEBINSKA ZNANJA PROCESNA ZNANJA • Deklarativna (vsebinska, dejstvena) znanja • Procesna in proceduralna znanja (miselni procesi in postopki) • Stališča in vrednote KOMPETENCA (sposobnost, zmožnost) STALIŠČA IN VREDNOTE

12. KLJUČNE KOMPETENCE • Sporazumevanje v maternem jeziku • Sporazumevanje v tujih jezikih • Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (= naravoslovju) in tehnologiji • Digitalna pismenost • Učenje učenja • Socialne in državljanske kompetence • Samoiniciativnost in podjetnost • Kulturna zavest in izražanje • Kako jih razvijati: • predmetno(s posameznimi predmeti • oz. znotraj posameznih predmetov) • “medpredmetno” - kroskurikuralno?

13. INTEGRATIVNI KONTINUUM • 0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij • NAVEZOVANJE POVEZOVANJE • integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz. konceptov • integracija s pomočjo skupnih dejavnosti, metod in postopkov • integracija s pomočjo skupnega problemskega (ključnega, bistvenega) vprašanja • integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

14. Mali pojmovnik kurikularnih povezav:ENOPREDMETNE POVEZAVE

15. Mali pojmovnik kurikularnih povezav:VEČPREDMETNE POVEZAVE

16. Mali pojmovnik kurikularnih povezav:VEČ-, MEDPREDMETNE POVEZAVE • Medpredmetnakurikularna povezava je multidisciplinarnaali interdisciplinarna večpredmetna povezava, katere temeljne značilnosti v celoti sovpadajo z sodobnimi pojmovanji znanja in učenja ter z najučinkovitejšimi didaktičnimi pristopi k učenju in poučevanju. • Medpredmetno povezovanje je značilnost in nujni pogoj integrativnegakurikula, v katerem je učni proces: • usmerjen v učenca, • spodbuja njegovo aktivno vlogo, • omogoča doseganje taksonomsko višjih učnih ciljev, še zlasti razvijanje kritičnega mišljenja in problemske obravnave, • upošteva in spodbuja multiperspektivni pristop k reševanju problemov.

17. Multidisciplinarna povezava Interdisciplinarna povezava 1. stopnje Interdisciplinarna povezava 2. stopnje predmeti se povezujejo na ravni vsebine (deklarativna znanja); znotraj predmeta se seveda cilji dosegajo na procesni način, med predmeti pa na tej ravni ni povezave predmete povezuje skupna dejavnost, metoda, pristop, tehnologija (veščine – spretnosti – procesna znanja); lahko je skupna tudi vsebina, ampak praviloma ne vsem sodelujočim predmetom; vsak predmet se lahko na druge navezuje z drugim povezovalnim elementom predmete povezuje reševanje skupnega življenjsko resničnega problema (zmožnosti – kompetence: vsebine, veščine oz. spretnosti, strategije, vrednote) VEČPREDMETNE POVEZAVE: Dva, več ali vsi učitelji dveh, več ali vseh predmetov?

18. Mali pojmovnik kurikularnih povezav:HORIZONTALNE IN VERTIKALNE P.

19. Mali pojmovnik kurikularnih povezav:DELNE IN CELOVITE (kroskurikularne) P.

20. Mali pojmovnik kurikularnih povezav:DELNE IN CELOVITE (kroskurikularne) P.

21. Mali pojmovnik kurikularnih povezav:TRANSDISCIPLINARNOST

22. Refleksija – Delovni list 3: Razumevanje pojmov • Preizkusite, kako razumete ključne pojme sistema kurikularnih povezav. Pojasnite pojme, ki se pojavljajo v spodnji preglednici, in jim poiščite ustrezne sopomenke (slovenske ali tujke). (GLEJ DELOVNI LIST)

23. KAKOVOST KURIKULARNIH POVEZAV:Bistvenevs.naključne (dobre) lastnosti • Pomembna zahteva - in hkrati omejitev - je spoštovanje integritete posameznih disciplin ter ohranjanje in vzdrževanje ustreznega ravnovesja med njimi, • predvsem pa morajo biti kurikularne povezave • skladne z učnimi cilji kurikula in predmetov oz. s pričakovanimi učnimi dosežki/rezultati in nacionalnimi standardi znanja in • vključevati vse korake učenja in vse faze učnega procesa (vključno z ugotavljanjem doseganja ciljev - s preverjanjem in ocenjevanjem učnih rezultatov) ter • prenosljive v nove učne situacije (na druge dijake in učitelje).

24. Osmislitevkurikularnih povezav: PREVERITEV CILJEV POVEZAV? Sito smiselnosti: • Dosegljivostcilja na predmetni ravni: • Cilji, ki jih predmet/učitelj v okviru svojega predmeta ne more doseči sam (→KOMPETENCE!) • Kakovost učnih rezultatov na predmetni ravni: • Cilji, ki jih učitelj sam ne more doseči tako dobro (celovito, poglobljeno ipd.) • Prenosljivost ciljev in rezultatov povezave: • “Ekonomičnost” vloženega dela? • Učinek novosti - “Enkrat ni nobenkrat”

25. Ustreznost kurikularnih povezav Za določanje oz. ugotavljanje ustreznosti kurikularnih povezav uporabimo naslednje 4 filtre oz. kriterije: • Koliko učni cilj(i) kurikularne povezave (raziskovalnega vprašanja, teme, koncepta ipd.) razvija(jo) trajno razumevanje (znanje)? • Koliko je učni cilj kurikularne povezave pomemben znotraj stroke/discipline (za stroko/disciplino)? • Kolikšna je njegova zahtevnost (za dijaka ob upoštevanju njegove razvojne stopnje in predznanja – kognitivna zahtevnost cilja; za izvedbo – didaktično, materialno, organizacijsko ipd.)? • Koliko je učni cilj avtentičen in s tem relevanten za dijaka (koliko življenjsko resničen je zanj oz. kako se dijak lahko z njim identificira; ali so uporabljene avtentične metode in učne situacije; je tudi publika avtentična – torej še kdo razen oz. poleg učitelja)? Koliko možnosti daje za dijakovo aktivno udeležbo?

26. Kurikularne prioritete – prirejeno po Wigginsu 1998 Vredno je vedeti… zanimiva znanja (izbirni in dodatni cilji) pomembna znanja (obvezni cilji) Nujno je vedeti… trajna znanja enduring understanding Trajno vrednost ima…

27. Ali vaš pes grize? aliUMETNOST ZASTAVLJANJA VPRAŠANJ http://www.youtube.com/watch?v=SXn2QVipK2o&NR=1 Kakovost našega mišljenja se kaže v kakovosti naših vprašanj. The quality of our thinking is given in the quality of our questions. Richard Paul, Critical Thinking Concepts and Socratic Principles (The Miniture Guide to the Art of Asking Essential Questions http://www.criticalthinking.org/store-page.cfm?P=products&ItemID=168&catalogID=224&cateID=132)

28. ZASTAVLJANJE VPRAŠANJ(postavljanje, formuliranje vprašanj, spraševanje…) “Ko ste se naučili, kako si zastavljate relevantna in ustrezna vprašanja, ste se naučili učiti se in nihče več vam ne more preprečiti, da bi se naučili, kar želite ali morate vedeti.” Neil Postman in Charles Weingartner, Teaching as a Subversive Activity

29. Temeljna/Priporočljiva literatura • Tanja Rupnik Vec in Alenka Kompare, KRITIČNO MIŠLJENJE V ŠOLI, Zavod RS za šolstvo, 2006 (Tretje poglavje: Spraševanje, str. 93-128) • Zora Rutar Ilc, PRISTOPI K POUČEVANJU, PREVERJANJU IN OCENJEVANJU, Zavod RS za šolstvo, 2003 (Bistvena vprašanja – izhodišče procesnega pristopa, str. 57 sqq.)

30. Bistvena vprašanja(t.i. essential questions) • Učinkovitost vsake učne izkušnje oz. učnega procesa je odvisna od kakovosti (bistvenega) vprašanja, • ki ga postavi učitelj učencem, da usmerja njihovo učenje oz. • ki si ga zastavijo učenci, da usmerjajo svoje učenje. • Poimenovanje/termin: Grant Wiggins in the Coalition of Essential Schools (1980) • Prevod: bistvena vprašanja (ključna? vodilna? temeljna?) • .

31. Značilnosti bistvenih vprašanj • Bistveno vprašanje naslavlja izjemno pomemben problem (vsebino, temo…); izhaja iz želje posameznika, da bi razumel problem, ki je zanj pomemben. • Na bistveno vprašanje se ne da odgovoriti s preprostim da/ne, odgovori niso nikoli enoznačni, končnega odgovora (“edinega pravilnega”) sploh ni. Odgovori se spreminjajo skladno s časom, prostorom in okoliščinami… • Odgovora ni mogoče najti, ampak ga lahko le ustvarimo. • Na disciplinarni ravni bistveno vprašanje zadeva jedrne, zgodovinsko najpomembnejše, večno aktualne in praviloma tudi najbolj kontroverzne teme posamezne vede (trajna znanja, t.i. enduring understandings).

32. Značilnosti bistvenih vprašanj • Raziskovanje, v katero nas usmerja bistveno vprašanje, pa je praviloma interdisciplinarno, saj vprašanje na ta ali oni način zadeva resnične življenjske probleme, ki so kompleksni, in zato zadovoljivih odgovorov ni mogoče iskati s perspektive ene same discipline. • Iskanje odgovorov na bistveno vprašanje terja več kot zgolj razumevanje, predvideva tudi neke vrste akcijo: izbiro med več možnostmi, odločitev za ukrepanje ipd. • Bistvena vprašanja so na vrhu Bloomove taksonomije: od učencev terjajo, da VREDNOTIJO(izberejo med več možnostmi na osnovi jasnih kriterijev), SINTETIZIRAJO(oblikujejo novo rešitev ali drugačno različico dane ga primera), ANALIZIRAJO(na osnovi členitve - s pomočjo podpornih vprašanj, npr. o odnosih med deli neke celote ipd.- pridejo do poglobljenega razumevanja problema).

33. Značilnosti bistvenih vprašanj • Za iskanje odgovorov na bistvena vprašanja učenci potrebujejo – in hkrati z /vodenim/ iskanjem odgovorov tudi pridobivajo in razvijajo - temeljne kognitivne spretnosti “za 21. stoletje”: • kritično mišljenje (t.i. critical thinking skills), • kreativno mišljenje (t.i. creative thinking skills), • zmožnost reševanja problemov (t.i. problem-solving skills), • sposobnost sprejemanja odločitev (t.i. decision-making skills).

35. Značilnosti bistvenih vprašanj • Učenci z iskanjem odgovorov na bistvena vprašanja gradijo novo znanje ter pri tem navezujejo na svoje predznanje, pridobljeno v šoli, in znanje, pridobljeno z drugimi življenjskimi izkušnjami. • Na bistvena vprašanja je mogoče iskati odgovore le s pomočjo novih vprašanj, tudi novih bistvenih vprašanj Večinoma pa so to t.i. podporna oz. subsidiarna vprašanja, ki so različno poglobljena – med njimi so tudi taka, ki zadevajo zgolj zbiranje informacij - in jih različni avtorji različno razvrščajo, npr: • deklarativna (dejstvena, vsebinska) vprašanja; konvergentna vprašanja; divergentna vprašanja; evalvacijska vprašanja; kombinirana vprašanja (Daniel Lindley 1997, dop. 2007): • deklarativna vprašanja, konceptualna vprašanja (konvergentna, divegentna in evalvacijska), provokativna vprašanja (H. Lynn Eruckoson 2007)

36. Delavnica 2 – Delovni list 4: Umeščanje kurikularnih povezav v sistem • Zamislite si, da ste nosilec večpredmetne kurikularne povezave. Gotovo je ne morete v celoti načrtovati sami, imate pa kar nekaj idej o tem, kateri predmeti bi lahko sodelovali in/oz. katere kolege bi pritegnili k sodelovanju. Izdelajte okvirni opis večpredmetne kurikularne povezave ter si pri tem pomagajte z morfologijo kurikularnih povezav in spodnjo preglednico. (GLEJ DELOVNI LIST)