ŽIVILSKA INDUSTRIJA IN JAVNI RAZPISI

1. ŽIVILSKA INDUSTRIJA IN JAVNI RAZPISI Mag. Jana RamušZbornica kmetijskih in živilskih podjetij Postojna, 28. marec 2013

2. Slovenska živilsko-predelovalna industrija

3. Izzivi / težave živilske industrije • Finančna kriza (lokalno in globalno) – manj investicij, varčevanje • Padanje kupne moči in slab odnos do domače hrane • Odprte lastniške strukture v nosilnih podjetjih • Slabo stoječi domači trgovci v močni konkurenci s tujimi • Neučinkovite in prepočasne vertikalne in horizontalne povezave (agrar – predelava – trgovina) • Slabo podporno okolje pri promociji slovenskih živil in pridelkov, pri izvozu na tuje trge, pri raziskavah, razvoju in inovativnosti… • Dodatno nepotrebno / neupravičeno obdavčevanje (davek na sladkor, davek na sol…) • Volatilni agroživilski trgi (dostopnost in cene surovin – žita, sladkor, soja) • Oporečnost surovin (dodatni nadzor / analize) – BfR • Vračila živil /živila kot odpadek • Nerazumevanje stanja industrije in težav s strani države • Nelojalen potrošnik, nelojalni javni naročniki…

4. Ekonomska struktura davkov v Sloveniji Graf 1: Ekonomska struktura davkov, leto 2010 Vir: Eurostat 2012 Podatki Eurostata (2012) o ekonomski strukturi davkov kažejo: • Po deležu davkov na potrošnjo (37,5%) se Slovenija med državami članicami EU uvršča v zgornjo tretjino • Po deležu davkov na delo (51,8%) se Slovenija med državami članicami EU uvršča v zgornjo polovico. • Po deležu davkov na kapital (11,1%) pa je Slovenija na repu držav EU.

5. Padec kupne moči in padec potrošnje Graf 2: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev ter zasebna potrošnja (obdobje 1996 – 2013) Vir: SURS 2012 Tabela 1: Primerjava BDP na prebivalca v SKM leta 2011 Vir: SURS 2012 Po podatkih UMARJA, se zaradi slabih razmer na trgu in konsolidacije javnih financ obeta padec zasebne potrošnje za dodatnih 3%. Gospodarska kriza je v Sloveniji znižala kupno moč prebivalstva bolj kot v drugih državah EU. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) za Slovenijo, je leta 2011 znašal 84 % povprečnega v EU-27. Dejanska individualna poraba (DIP) je v Sloveniji znašala 81% povprečja EU-27 in je celo manjša kot v Italiji (102%), Grčiji (94%) in Španiji (94%).

6. Situacija in obnašanje potrošnikov v trenutnih gospodarskih razmerah • Racionalizacija in obseg potrošnje • 61% kupuje več cenovno ugodnih izdelkov. • 37% pa jih v večji meri posega po trgovskih znamkah. Tabela 2 : Odrekanja potrošnikov v Sloveniji zaradi poslabšanja finančnega stanja Vir: Trženjski monitor DMS – Društvo za marketing Slovenije (2012) Odrekanje pri potrošnji: • Pri odrekanju, zaradi slabe finančne situacije, se je na prvo mesto uvrstila kategorija „hrana in pijače“. • Velik porast odrekanju hrane in pijač med šolajočimi.

7. BLAGOVNA ZNAMKA KUPUJEM SLOVENSKO BZ Kupujem slovensko sestavljajo 4 glavni elementi:

8. 50 najboljših blagovnih znamk na sejmu AGRA 2012

9. Znak odlične kakovosti in brošura z nagrajenimi izdelki za leto 2013

10. Tradicionalni slovenski zajtrk

11. Dan slovenske hrane 16. november 2012

12. Žitna veriga 34.534 ha površin posejanih s pšenico 67.445 t registriranega prevzema pšenice 2010(vir ARSKTRP) 94.615 t registriranega prevzema pšenice 2011(vir ARSKTRP) 94.931 t registriranega prevzema pšenice 2012(vir ARSKTRP) 20.000 t pšenice odkupljene s strani mlinarjev v letu 2010 40.000 t pšenice odkupljene s strani mlinarjev v letu 2011 57.000 t pšenice odkupljene s strani mlinarjev v letu 2012 150.000 t pšenice – potrebe mlinarjev ≈240.000 t so slovenske potrebe po pšenici Zelenjadarska veriga Sadna veriga

13. Izzivi / težave živilske industrije • Zasejano je bilo seme dviga zavesti o „domači hrani“, z izjemnim motivacijskim momentom v javnostih, a smo v nevarnosti, da gre ta „solata v cvet“ (Kuhar, 2012) • Izjava leta 2013– Bobu bob

14. Realnost v Sloveniji • Trenutno imamo 790.000 delovno aktivnih ljudi, • 90.000 samostojnih podjetnikov, ki si plačujejo minimalne prispevke kar je praviloma manj kot dejansko porabijo • 160.000 zaposlenih v javnem sektorju • 600.000 upokojencev in številka se še povečuje. • V obdobju 2000 – 2012 se je število mladih zavarovancev (od 20 – 29 let), ki bi plačevali prispevke v pokojninsko blagajno bistveno zmanjšalo na 50%. • Imamo 124.000 brezposelnih oseb, tretjina od njih prejema denarno nadomestilo (340 milijonov EUR).

15. Težave industrije pri javnih naročilih Določena podjetja, ki se prijavljajo na javne razpise nimajo plačanih prispevkov ali nimajo referenc V razpisni dokumentaciji se zahtevajo nesistemski znaki za kakovost živil kot je SQ znak; za njim ne stoji noben sistem le plačilo; priznani sistemi so BRC, IFS, FSSC shema, … Podjetja z lastno proizvodnjo nimajo pri razpisih nobene prednosti Ravno tako ne podjetja, ki so locirana v neposredni bližini javnih naročnikov. Ni promoviranja šol z lokalno oskrbo Pretirano širok in nepotreben šolski asortiman + dodatki Zeleno javno naročanje, ekološka pridelava /predelava

16. ZAKAJ JE NAKUP SLOVENSKE HRANE POMEMBEN? • Del državne varnosti • Višja samooskrba / manjša odvisnost od zunanje trgovine • Ohranitev / odpiranje delovnih mest • Boljši življenjski standard celotne verige in partnerjev • Razvoj in investicije v kmetijstvo, industrijo, turizem, gostinstvo • Kratke transportne poti, manjše onesnaževanje • Skrbnejši / odgovornejši odnos do kupca /potrošnika

17. KUPUJMO SLOVENSKO!