1 / 12

OBLIKOVANJE ODPRTEGA KURIKULA

OBLIKOVANJE ODPRTEGA KURIKULA. Šolski center Velenje mag. Tone Gams. Ljubljana, 2. 7. 2009. Zakonodajna opredelitev odprtega kurikula Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) v 13. in 18. členu določa, da šole pripravijo odprti kurikul (OK)

Download Presentation

OBLIKOVANJE ODPRTEGA KURIKULA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. OBLIKOVANJE ODPRTEGA KURIKULA Šolski center Velenjemag. Tone Gams Ljubljana, 2. 7. 2009

  2. Zakonodajna opredelitev odprtega kurikula Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) v 13. in 18. členu določa, da šole pripravijo odprti kurikul (OK) v skladu z Izhodišči (2001) in v sodelovanju s socialnimi partnerji. OK je del letnega delovnega načrta (68. člen, ZPSI, 2006), ki ga sprejema svet šole. Nacionalni katalogi znanj so pripravljeni za 80 % kurikula, za preostalih 20 % pa šola v sodelovanju s partnerji program dopolni in prilagodi z namenom višje konkurenčnost v lokalnem okolju in zvečanja kompetenc dijakov.

  3. oblikovanje predlogov vsebin in njihova presoja (okolje: socialni partnerji, udeleženci, usposobljenost šole) odločitev o vlogi in namenu OK obravnava in priprava v PUZ-ih (zlitje OK v IK: sočasno načrtovanje, oblikovanje in izvedba) priprava LDN šole obravnava in potrditev LDN na Svetu zavoda objava spremljava izvedbe. Koraki oblikovanja OKKreiranje OK poteka v nizu aktivnosti, kjer so v ospredju:

  4. Pri procesu določanja OK morajo sodelovati: socialni partnerji (povabiti jih k sodelovanju od določitve vloge OK, načrtovanja do njegovega izvajanja) strokovni tim(i) na šoli (ravnatelj in PUZ) sosvet socialnih partnerjevali razvojna agencija (če obstaja) svet zavoda, ki OK potrjuje. Podjetja iz okolice je marsikje težko pritegniti k sodelovanju. Kako spodbuditi gospodarske dejavnike k sodelovanju? Osebni stiki: pogovori s predstavniki podjetij in informiranje delodajalcev z značilnostmi novih programov in Izhodišč; obiski organizatorjev PUD-a v podjetjih, vprašalniki… Sodelujoči pri oblikovanju OK

  5. Pred pripravo OK je priporočljivo poznati: potrebe socialnih partnerjev udeležence izobraževanja (interese, potrebe, zmožnosti) trg dela (bodoča aktualna znanja na danem področju) resurse šole izobraževalni program in podlage. Opredelitev vloge in namena OK • OK omogoča fleksibilnost in stalno aktualizacijo izobraževalnih programov ter • daje priložnost za razvoj večje avtonomije šol (aktualne strokovne vsebine, moderne in prilagojene metode dela, kakovost izobraževanja).

  6. Določitev prioritet OK S pomočjo OK se lahko: krepi zaposljivost udeležencev izobraževanja udeležence okrepi v znanju, ki ga pričakujejo delodajalci, ali se zahteva na PM ali podpre v pripravah za nadaljnji študij ali pa se z moduli OK odzove na specifične potrebe udeležencev (posebne potrebe, spodbujanje odličnosti nadarjenih dijakov, motivacija za nadgradnjo znanja …) Potreben je razmislek o namenu OK in kako bo šola v njem ponudila optimalno kombinacijo med svojimi zmožnostmi in izobraževalnimi potrebami. OK naj bo tudi razvojna priložnost za šolo, da ga lahko specifično “obarva”, naredi svojo “zgodbo” in se v tem delu programa še posebej izkaže.

  7. Sprejemanje OK Zaradi dobrih izkušenj ter nadaljnje krepitve partnerskega dialoga na ŠC Velenje predloge OK posredujemo tudi v predhodno presojo našemu Razvojnemu sosvetu socialnih partnerjev. … 5. člen (naloge in pristojnosti Sosveta) Sosvet na svojih sejah: Odloča o vsebinah odprtega kurikula izobraževalnih programov. Daje pobude za izvajanje praktičnega izobraževanja v delovnem procesu (PUD). Daje pobude za nove poklicne standarde in posodabljanje obstoječih poklicnih standardov zlasti z vidika kompetenc za posamezna strokovna področja. Daje pobude za promocijo poklicev v sodelovanju s pristojnimi institucijami. Daje pobude za vizije in strategije razvoja zavoda za posamezna strokovna področja. Razpravlja o skladnosti izobraževalnih programov z razvojnimi programi regije in daje pobude za spremembe. …

  8. Moduli odprtega kurikula Šola po opredelitvi ciljev in vsebin OK oblikuje module ter - v primeru, da jih oblikuje na novo - pripravi kataloge znanj za posamezne module OK. Šola lahko uporabi tudi kataloge znanj za obstoječe module, ki so med izbirnimi moduli ali pa so del drugega programa. Module OK je potrebno vključiti v priprave IK enakovredno, tako kot module obveznega dela in postanejo vir načrtovanja preostalih sestavin IK (načrt ocenjevanja znanja …) Struktura OK z moduli in katalogi znanj zanje mora biti objavljena na spletni strani šole.

  9. Obseg OK določen v predmetnikuprograma Grobo planiranje OK v izvedbenem predmetniku (razporeditev ur po letnikih) Letno planiranje vsebin OK (ažurno se naj bi posodabljale) Oblikovanje katalogov znanj za module OK Vključevanje OK v izvedbeni IK posameznega oddelka ter letnika (razvojno predvideti tudi izbirnost vsebin OK) Opredelitev minimalnega standarda znanj in ocenjevanja v OK (načrt ocenjevanja znanja). Moduli odprtega kurikula

  10. Spremljava izvedbe OK OK je sestavina IK, zato njegovo izvedbo sprotno spremlja PUZ na svojih delovnih srečanjih. To področje izobraževalnega dela zajema tudi Letno poročilo šole. Informacije o izvedbi OK morajo kot enakovredni partnerji in njegovi sokreatorji dobivati tudi socialni partnerji; priložnosti za to je obilo (svet zavoda, delovni sestanki, pogovori ob obiskih pri dijakih na PUD in na praktičnih predstavitvah projektnih tednov, svet partnerjev, zaposlitveni sejmi, predstavitve dosežkov dijakov, dnevi odprtih vrat šole …).

  11. dodatno sodelovanje med šolo in podjetji stalno kurikularno načrtovanje vpeljevanje novih oblik in metod poučevanja izvajanje individualiziranega pouka povezano izvajanje različnih izobraževalnih programov hitro vključevanje novih poklicev v programe izbirnost OK. Odprti kurikul in nadaljnji izzivi Odprti kurikul je predvsem prostor za uresničevanje razvojnih ambicij šole in za uresničevanje njene večje avtonomije. Šola ga lahko smotrno izrabi za svoj izziv oziroma razvojno priložnost, predvsem za:

  12. Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobr. (2001). Ljubljana: CPI. Ermenc S. K., Cencen Z., Klančnik B. (2007): Priprava izvedbenega kurikula: dva primera dobre prakse. Ljubljana: CPI. Pevec G. S., Škapin D. (2006): Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ljubljana: CPI. Klarič T., Borko M. (2008): Poročilo o spremljanju odprtega kurikula v novih in prenovljenih izobraževalnih programih poklicnega izobraževanja. Ljubljana: CPI. LDN šol Šolskega centra Velenje (od 2006/07 do 2008/09). Delovna gradiva PUZ šol ŠC Velenje. Delovna gradiva projekta MUNUS 2. Delovna gradiva Razvojnega sosveta ŠC Velenje. Viri in literatura

More Related