Edo Senica Fakulteta za šport Smer: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

1. Poškodbe rame Edo Senica Fakulteta za šport Smer: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

2. IZVLEČEK • Namen seminarske naloge je bil predstaviti nekaj najpogostejših poškodb ramenskega sklepa. Odgovarja na vprašanja zakaj do določenih poškodb sploh pride, kako jih lahko preprečimo in kako poteka rehabilitacija.

3. Ramensko-ključnični sklep ali sklep A-C • Sklep A-C, imenovan tudi akromioklovikularni sklep, se zlahka poškoduje zaradi neposrednih udarcev ali padcev na ramo. Čeprav je večina teh poškodb lažjih, nekatere težje sklep tudi raztrgajo. Če se hitro ne pozdravi, ostane boleč in nestabilen in značilno stopničasto iznakažen. Zato je treba poškodovani ramenski sklep jemati resno, še posebej pri kontaktnih športih ali dviganju uteži, kjer je čvrstina sklepa zelo pomembna. Zato ga je treba takoj čvrsto povezati ali kako drugače imobilizirati, športu pa se odpovedati za toliko časa, dokler bolečina ne izgine. Nestabilen ramenako ključnični sklep lahko športnika onesposobi za treniranje z utežmi. Ta poškodba se rada večkrat ponovi. Če sklep še po nekaj tednih ne deluje tako, kot bi morał, je najbolje, da ga utrdijo z operacijo.

4. Ključnica • Ključnica se navadno zlomi pri padcih na ramo. Lahko pa tudi pri padcih na iztegnjeno roko ali pri direktnih udarcih v ključnico. Na mestu zloma se pojavi bolečina in zateklina. Rama se težko premika in boli. Ob poškodbi se včasih zlom tudi sliši. Resni zapleti so redki, odlomek lahko na primer predre podključnično arterijo in povzroči krvavitev ali poškoduje brahialni pletež. Ključnico običajno močno povežejo in s tem spnejo ramo, kot v položaju mirno. Ta položaj je udoben in v njem se poškodba dobro zdravi. Obvezo odstranijo, brž ko to bolečina dopusti, približno po 6 do12 tednih. Priporočljivo je rentgensko slikanje preden začnemo z rehabilitacijo.

6. Izpah rame • Izpah rame je pogosta poškodba. Vsiljeni gibi, še posebej krožni gibi roke, ali gibi, pri katerih je roka obrnjena navzven, radi spravijo glavo nadlahtnice iz sklepa. Ponoven izpah je lahko posledica rahle napake v obliki vrha nadlahtnice ali ponvičnega roba. Če je ta nekoliko bolj plitva, vrh manj stabilno počiva v ponvici lopatice, katere čvrsti hrustanec sega izven notranjega koščenega dela. • Anteriorni izpah je najpogostejši. Zgodi pa se najpogosteje pri padcih na itegnjeno roko ali na ramo samo. Posteriorni izpah pa je posledica direktnega udarca v ramo od spredaj. Izpahi rame so pogosti pri kontaktnih športih, pa tudi pri smučanju (smuk), nogometu, odbojki... • lzpah rame navadno spremljata bolečina in očitno izmaličenje oblike rame. Vendar sta včasih bolečina in nezmožnost za gibanje edina znaka poškodbe. Brez rentgenskega posnetka je težko ugotoviti zlom glave ali vratu nadlahtnice. Ker lahko zlomljena kost poškoduje bližnje žile in živce, ne sme nihče, ki ni strokovno usposobljen, poskušati spraviti sklepa nazaj v naravni položaj. Če pride do izpaha brez neposrednega stika s soigralcem ali padca na ramo ali če gre za ponovni izpah, je največkrat mogoče sklep takoj vrniti v naravni položaj. Včasih lahko to stori kar poškodovanec sam. Roko je treba pod kotom 20 stopinj dvigniti vstran in z njo zakrožiti navzven, nato jo spet pnimakniti k trupu in jo obrniti navznoter (Kocherjev manever). Ramo lahko naravnamo tudi tako, da poškodovanca, ki leži na tleh narahlo vlečemo za roko. Preden lahko športnik začne vaditi, mora tri tedne nositi prevezo, da se zaceli rob sklepne ponvice. • Eden od zapletov ramenskega izpaha je poškodba krožnega živca. Ko poskušamo z manipulacijo naravnati sklep, moramo pred posegom in po posegu preveriti, ali je poškodovana tudi ramenska trikotna mišica.

8. Poškodbe mehkih tkiv • S sistematičnim pregledom preskusimo razpon gibanja roke v naslednjih smereh: navzgor, navzdol, navznoter, navzven, naprej in nazaj. Nato preverimo še krožno gibanje in obe strani primerjamo.Anatomska diagnoza je odvisna od moči bolečine, ki jo povzročajo preskusni gibi z odporom ali brez.

9. Kapsulitis ali zamrznjena rama • Odmik ali dviganje roke vstran začne m. Supraspinatus in ga takoj nadaljuje deltoideus. Ta mišica dviga nadlahtnico v celotnem razponu giba do navpičnega položaja, pri tem ostaja lopatica zadaj. • Vnetje, ki povzroči »zamrznjeno« ramo, preprečuje celoten razpon giba, ker lopatica, ki je pritrjena na nadlahtnico, ne more v celoti zaokrožiti navzgor. Sprva rama boli in je ni mogoče dvigniti ali z njo zaokrožiti. Končno se nekateri bolniki naučijo »zvijače« in roko dvignejo tako, da z njo najprej zanihajo naprej. Na ta način popolnoma mobilizirajo lopatico in premaknejo z njo spojeno nadlahtnico kot enoto in ne ločeno, kot je normalno.. Kapsulitis lahko povzročijo padci na iztegnjeno roko ali ramo, lahko pa tudi bolečina sevajoča iz raznih bolezenskih stanj tilnika in prsnega koša, ki so še posebej pogosta po koronarni trombozi. Včasih se pojavi po očitnih dvigalskih, metalskih ali drugih naprezanjih, kjer se izteguje roka z ramo, velikokrat pa se pojavi kar sam od sebe. • Kapsulitis zdravimo z energično fizikalno terapijo, katere cilj je razgibati ramo. Množično uporabljajo tudi protivnetne in steroidne injekcije. Toda kljub tako aktivnemu zdravljenju, ki se pogosto zavleče, so rezultati negotovi in veliko je primerov, ko ostane rama negibljiva tudi po celo leto ali še dlje. Zato je še posebej pomembno, da vse poškodbe rame čimprej razgibamo, preden pride do drugotne spojitve. • Celo če sklepa ne moremo hitro ponovno usposobiti za gibanje v celotnem razponu, aktivno razgibavanje lopatice in ramenskih mišic lajša bolečine in bolniku ne krati spanca. Konec koncev se vzpostavi gibanje v normalnem razponu. Bolnika je treba spodbujati, da roko čimveč giblje.

11. Vnetje kite dvoglave miśic → tendinitis bicepsa • Na sprednjem delu rame je najpogostejti vzrok bolečin vnetje dolge glave kite dvoglave mišice ali tendinitis bicepsa. • Kita dvoglave mitice teče skozi ramenski sklep in navzdol po žlebiču te mišice na nadlahtnici in se še posebej hitro razcefra pri silovitih kroženjih, recimo pri metanju atletskih orodij ali plavanju. Bolečina je še posebej ostra pri obračanju vstran iztegnjene roke navzven ali pri poseganju z roko nazaj, kot je običajno pri oblačenju plašča. Ženske težko sežejo nazaj, ko si zapenjajo ali odpenjajo nedrček. Metanje atletskih orodij in dviganje uteži pogosto prenapreza ramo, tako da začne vsa boleti, poleg tega so še posebej boleči določeni razponi gibanja, bolj neposredno povezani z načinom metanja kot zgolj z anatomijo. Ugotavljanje poškodb v globlji zgradbi otežkoča velika ramenska trikotna mišica, ki leži nad dvoglavo. Včasih je nujen nadaljnji pregled. na katerem pomočnik nudi odpor specifičnemu športnemu gibu, na primer metanju. • Akutna lokalizacija oznake poškodbe pogosto omogoča uspešno uporabo steroidne injekcije, toda če poškodbe ni mogoče natančno anatomsko določiti, je boljše splošno zdravljenje. To vključuje počitek, gretje ali ultrazvok s hkratno uporabo protivnetnih zdravil. Vsekakor je treba poškodbo ponovno pregledati in morda potem začeti z bolj prilagojenim ukrepanjem.

13. Burzitis • Burzitis je vnetje burse v ramenu. Bursa deluje kot blažilnik med vezmi, kostmi in kožo. Vnetje se lahko pojavi pri ponavljajočem se gibanju rame. Pogosto se pojavi pri športih kot so plavanje, tenis ali metanje. Pojavi se kot bolečina na zunanji strani rame. Bolečina se pojavi ko dvignemo roko nad glavo. Zunanja stran rame lahko zateče in se na trenutke lahko čuti kot topla. Vnetje burse se zdravi z hlajenjem (led), injekcijo kotrikosteroidov v burso, da se zmanjša bolečina in različnimi vajami, ki pomagajo pri odpravi vnetja. Preventiva pred vnetjem je predvsem dobro ogrevanje ramenskega sklepa.

15. Poškodba rotatorne manšete • Je natrganina ali pretrganina vezivnih tkiv ali mišic, kidržijo ramenski sklep skupaj in ga premikajo v vse smeri. Poškodba se pojavi pri padcih kjer se lovimo na roko ali nanjo pademo. Pri dviganju težkih bremen. Pri repetitivnih športih kot je plavanje, pa tudi pri tenisu. Simptomi so bolečina v rami, občutljivost, šibkost rame in omejeno gibanje še posebno nad glavo. Pregled najprej opravi zdravnik in vpraša ali se je bolečina pojavila postopno ali nenadoma. Kasneje se po potrebi opravi slikanje z magnetno resonanco ali po potrebi tudi artroskopija. Zdravljenje je odvisno od tipa poškodbe ali so vezi samo natrgane ali v celoti pretrgane. Pri natrganih vezeh lahko pustimo, da se le te same zacelijo, če ni bolečina prehuda in nas to ne ovira pri vsakdanjih dejavnostih. Pri hudih poškodbah je potrebna operacija. Lahko se jo opravi z artroskopijo, če ni poškodba prevelika. Drugače je potrebna klasična operacija. Pri rehabilitaciji je pomembno čimbolj utrditi mišice rotatorne manšete in sploh celega ramenskega sklepa saj se tako možnost za ponovno poškodbo najbolj zmanjša.

17. Komentar k predmetu in problemu • Za seminarsko nalogo, katera govori o poškodbah ramenskega sklepa sem se odločil na podlagi informacij, ki sem jih dobil, ob poškodbi košarkaša Union Olimpije pri kateri sem opravljal 100 urno prakso v letih 2005/2006. Pri poskusu pomoči pri rehabilitaciji košarkaša sem nabral kar veliko literature o tovrstnih poškodbah in izdelava seminarske na to temo je bila logična in enostavna odločitev. Zahvalil bi se tudi kadru športnih terapevtev pri Union Olimpiji za pomoč in izkušnje pridobljene med prakso.

18. Viri • www.med.umich.edu/1libr/sma/sma_xshoubur_art.htm • www.emedicine.com • Sperryn, P. N. (1994) Šport in medicina. Ljubljana : DZS