Razmerje med: vzgojo, izobra evanjem in socializacijo

1. 1 Razmerje med:vzgojo, izobra�evanjem in socializacijo Kaj je pomembnej�e: vzgoja ali izobra�evanje Kateri pojem je �ir�i: vzgoja ali socializacija

2. 2 Vzgoja v �ir�em in o�jem pomenu Vzgoja je v �ir�em pomenu: Oskar Autor: Prena�anje izku�enj starej�e generacije na mlaj�o. Je nacrten proces vplivanja na otroke in mladino. Je proces preoblikovanja clovekove osebnosti. Vzgoja je nenehen proces oblikovanja in samooblikovanja clovekove osebnosti, ki poteka v skladu z nekim smotrom (ciljem, idealom�). Robi Kroflic: vzgoja je posebna oblika medclove�ke komunikacije, je pojav, ki poleg racionalnih, zavestno uravnanih dimenzij vsebuje tudi iracionalne elemente. Vzgoja v naj�ir�em pomenu poteka v medsebojni povezavi dveh pedago�kih procesov: vzgoje kot izobra�evanja. Vzgoja v o�jem pomenu: vzgajanje. Je pedago�ki proces, v katerem si clovek oblikuje moralne vrednote, prepricanja in stali�ca, idejni pogled na svet in odnos do sveta, razlicne kulturne in higienske in delovne navade, nadalje interese, motivacijo, voljo in custva. Clovek si to pridobiva z vzgojnimi metodami, kot so: metoda navajanja, metoda spodbujanja, metoda prepricevanja, metoda zgleda, metoda preprecevanja.

3. 3 Vzgojne metode 1 1. METODA SEZNANJANJA IN PREPRICEVANJA (verbalne oblike) Oblike: razgovor, pojasnjevanje, nasvet, vzor, ocenjevanje dejanj, ustvarjanje idealov. Otroku povemo, kaj mislimo, da je nekaj dobro in slabo, otroka moramo prepricati, da je le to in da je res tako. 2. METODA VADENJA IN NAVAJANJA Oblike: zahteva, vaja, nadzor, vzor Biti moramo vztrajni in dosledni in potrpe�ljivi, daj je navajanje dolgotrajno. Poskrbi�, da se otrok cim veckrat znajde v situacijah in stvari ponavlja. 3. METODA SPODBUJANJA (ustreznega obna�anja) Oblike: priznanje, pohvale, ocenjevanje, obljuba, nagrade. Spodbude so zelo pomembne, ker otroci niso vztrajni. Opirajo se na star�e, ker niso samostojni, so izredno custveni in to lahko izkoristimo. Spodbude odmerjamo individualno, glede na posameznika, naj bodo mocnej�e, ce je otrok storil vec, uporabiti jih moramo v pravem casu, najbolj jo je vesel, ce je nepricakovana. Nikoli ne dajemo pohval samo za rezultat dejanja. Pohvalimo ves trud, spodbujati pa je potrebno manj samozavestne otroke. Spodbude so lahko namenjene posamezniku ali celi skupini.

4. 4 Vzgojne metode 2 4. METODA PREPRECEVANJA IN PRISILJEVANJA Oblike: nadzor, opomin, zahteva, kazen Uporabimo jih REDKOKDAJ. Takrat, ko je nekdo ogro�en. Ne smemo si privo�citi zastra�evanja, omale�evanj, poni�evanja in telesnega kaznovanja. To naj bodo vzgojni ukrepi in ne ukrepi sovra�tva. Reagirajmo premi�ljeno in ne v efektu! Vcasih zni�anje glasu ucinkuje bolj od razburjanja. Ce otroka/ucenca grajamo, mu povemo tudi kaj je prav naredil, pa tudi kaj ne! Raje uporabimo pro�njo, predlog in podobno! Prepogosti tak�ni ukrepi hitro rodijo trmo, uporni�tvo in kljubovanje otrok. Upo�tevati moramo starost otrok. Poslu�ujemo se naravnih kazni � otroka navajamo na neko ravnanje, pustimo mu, da sam pride do spoznanja, da ne ravna prav. Otrok mora kazen vzeti kot PRAVICNO! Otroci so zelo pozorni na krivicnost na�ih dejanj. Ko cloveka kaznuje�, ga prisili� v doloceno ravnanje v odnosu. 5. TEKMOVANJE (pospravljanje, medsebojna pomoc) �e zelo majhni otroci se �elijo izkazati pred drugimi; pri normalnih pogojih otrok se pri 40% 3-letnih otrok pojavi tekmovalnost, pri 4-5 letnih 50%, pri starej�ih od 7 let pa �e do 75% otrok. Tekmovanje je pozitivno, kadar se uporabi v skupini, kjer imajo vsi pribli�no enake mo�nosti za uspeh, sicer je tekmovanje pedago�ko nesprejemljivo.

5. 5 Primer 1 - Graja Dru�ina je pri kosilu. Sedemletni sin se vrti na stolu, maha z rokami in zadene kozarec. Kozarec pade na tla in se razbije.. Na tleh je poleg crepinj nastala lu�a. Vsa dru�ina pogleda na tla. Mati (1): Kozarec se je razbil in na tleh je lu�a. Pojdi po cunjo in smeti�nico. Pobrala bova steklo in pobrisala tla. No, sedaj pa nimamo vec celega kompleta! Mati (2):Kolikokrat sem ti �e rekla, sedi pri miru za mizo. Zakaj nic ne uboga�?Ne mine kosilo ali vecerja, da ne bi kaj polil ali razbil. Ti neroda nerodna. Za samo �kodo si. Vse bo� unicil. Kje naj sedaj dobim tak kozarec, in �e made� na tleh bo ostal. (Oce pripomni: U�esa ti bom populil, ce ne bo� poslu�al, kaj ti govori mama!) Vir: Autor, O. in dr. (1989). Poglavja iz pedagogike. Ljubljana: DZS, str. 106.

6. 6 Primer 2 V nedeljo zjutraj se je An�e igral z �ogo ob hi�i. Butanje �oge je zbudilo oceta, ki je imel nocno. Oce (1): Danes sem hotel pospati nekoliko dlje, ker sem delal ponoci in �e nedelja je. An�e: Oprosti. �e dvakrat vr�e �ogo, potem da mir. To, da An�e �e dvakrat vr�e �ogo je nekak�na samoobramba, s katero je dokazal, da je koncal sam po svoji volji in ne zato, ker so mu ukazali. Kako bi se primer lahko �e odvijal? Vir: Autor, O. in dr. (1989). Poglavja iz pedagogike. Ljubljana: DZS, str. 107.

7. 7 VAJA 1 Katera izjava izra�a zahtevo (Z) in katera prepoved (P)? Jih zna� povedati v bolj primerni obliki? Ne ziblji se na stolu! Vrzi smeti v ko�! Pazi, kako pi�e�! Ne govori s polnimi usti! Ne izostajaj od pouka! Hvala, ker ne kadite! Ce se ne bo� ucil, bo� pa delal! Nikar se ne zmrduj! Ne govori s polnimi usti! Ne prepisuj od so�olca!

8. 8 Vaja 2 Dogovor o skupnih pravilih. Pravila morajo biti posebej usmerjena na trpincenje med ucenci (posredno in neposredno) in izra�ena cim bolj nazorno. Pri oblikovanju pravil morajo sodelovati tudi ucenci, saj se s tem poveca verjetnost, da jih bodo upo�tevali in spo�tovali, pomembno pa je tudi, da so zapisana v pravilni obliki. �Mi bomo�� namesto �Ne teci!�. List s pravili naj se obesi na vidno mesto.

9. 9 Namerna in nenamerna,posredna in neposredna vzgoja Namerna ali intencionalna vzgoja: poteka po v naprej postavljenem nacrtu (programu) z natancno dolocenimi cilji in nalogami. Intencionalna vzgoja poteka predvsem v VI zavodih: v vrtcih, v �olah vseh vrst in stopenj, v oblikah izobra�evanja odraslih. Nenamerna ali funkcionalna vzgoja: tudi ta vkljucuje bolj ali manj zavestno postavljene cilje, poteka bolj neposredno. Poteka v dru�ini, v dru�bi vrstnikov, prek sredstev mno�icnega obve�canja, kulturnih in �portnih ustanovah in drugih organizacijah. Sem pri�tevamo tudi vzgojne ucinke, ki izhajajo iz dejavnosti in nimajo nobenega zavednega vzgojnega namena. Posredna vzgoja: tak�en nacin vzgoje, kjer vplivamo na stali�ca in ravnanja posameznika, ki ga vzgajamo, z zgledom, dejavnostjo, z organizacijo tak�nih vzgojnih razmer, kjer bo posameznik cim bolj dejaven. Neposredna vzgoja: tak�en nacin vzgoje, kjer sku�amo oblikovati prepricanja in ravnanja posameznika, ki ga vzgajamo, zgolj z besedo. (Pedago�ka zmota.)

10. 10 Izobra�evanje Izobra�evanje je pedago�ki proces, v katerem si clovek pridobiva znanje in razvija sposobnosti. Znanje je sistem dejstev in posplo�itev, sposobnosti pa so razvite clovekove lastnosti, ki mu omogocajo, da ucinkovito opravlja neko delo. Locimo senzorne, izrazne in intelektualne sposobnosti. Znanje in sposobnosti si clovek pridobiva v izobra�evalnem procesu z dolocenimi metodami, nacini dela: metoda demonstracije, metoda razlage, metoda razgovora, metoda dela z besedilom, metode prakticnih dejavnosti ucenca. Ucenje je spreminjanje posameznika pod vplivom izku�enj. Je nacrtna oblika osvajanja znanja. Ima tudi vzgojne razse�nosti. Ucenje ni le pridobivanje novih znanj, spretnosti in navad. Je proces, s katerim se naucimo re�evati probleme, vztrajati kljub neuspehom, uveljaviti se v skupini� Pouk je najbolj organiziran in nacrten proces vzgoje in izobra�evanja. Glavne naloge pouka so:pridobivanje znanja, razvijanje sposobnosti in vzgoja.

11. 11 Vzgoja skozi pouk - Herbartizem Herbart (1774-1841) je bil prvi, ki je za pedagogiko uporabil izraz znanost o vzgoji. V svojem delu Obca pedagogika je: Poudarjal intelektualni vidik pouka in izobra�evanja. Pouk je zanj najpomembnej�e vzgojno sredstvo. Ne more biti vzgoje brez pouka. Poudarja spodbujanje interesov pri pouku, ki ne sme biti ne prete�ak in ne prelahak, ucenca moramo seznaniti z vzgojnim sredstvom, ne smemo kopiciti snovi, pouk mora biti nazoren, uciti je potrebno postopno, brez prevelike raznovrstnosti in naglih prehodov. Herbart trdi, da je vzgoja predvsem stvar dru�ine in ne �ole. Tako dru�ina kot �ola, vsaka ima svojo vlogo in nalogo. Vzgoja je povezana z mocnimi custvi. Noben zavod ne more nadoknaditi tega custvenega elementa.

12. 12 Vsaka ucna ura mora potekati po stopnjah: stopnja jasnosti � nazornost, stopnja asociacije � novo se zdru�i s starim, stopnja sistema � posamezna spoznanja se zdru�ijo v enoto, ucitelj razlaga in poucuje, ucenec odkriva, stopnja metode � ucenec se uri, znanje prakticno uporabi, ucitelj ga navaja na delo in utrjuje ucencevo znanje. Kritika: pouk mehanicen, ucenje na pamet, veliko faktografskega znanja, preveliko �tevilo dejstev brez prave povezave in uvidenja bistva, ne�ivljenjsko znanje. Ucenec se s pomocjo teh stopenj identificira z uciteljem na intelektualni ravni, odpre se nezavedna volja po vzgoji. Vzgaja predvsem dru�ina: ucitelj upo�teva otrokovo naravo in jih zgodaj navaja na omejitve (disciplina). Ucitelj mora biti ucencu mocna avtoriteta in vzor.

13. 13 Razlicni avtorji o vzgoji in izobra�evanju Potkonjak: Vzgoja kot proces graditve in oblikovanja osebnosti in s tem kot naj�ir�i pedago�ki pojem, zajema tudi proces izobra�evanja kot tudi druge pedago�ke procese (umska, moralna, estetska in telesna vzgoja). Malic in Mu�ic: vzgojo definirata kot naj�ir�i proces, ki zajema tri posebna podrocja (afektivno, kognitivno in psihomotoricno podrocje). Pedicek: Vzgoja v �ir�em pomenu dolocena kot dru�beno fenomenolo�ka kategorija, vzgoja v o�jem pomenu dejavnost, ki pomeni razvijanje posameznikovih psihofizicnih sposobnosti in oblikovanja njegovega pogleda na svet. Dewey: vzgojo razume kot �ivljenjsko potrebo, kot funkcijo, kot usmerjanje in kot rast. Kosovel: Znanje �e samo po sebi vzgaja.

14. 14 Medve�ov vzgojni koncept sodobne �ole: Primarnost izobra�evalne funkcije pred vzgojno: �ola ima pomembno vzgojno funkcijo �e zaradi izobra�evanja, vzgoja v �oli je odvisna �e od tega kaj in kako ucimo. Prav zaradi vzgojnega naboja vsakega znanja je nemogoce pricakovati, da bo �ola samo izobra�evala, ne pa tudi vzgajala. Vzgoja je proces, ki po eni strani razvija potenciale posameznika (otroka), po drugi strani pa formira cloveka v skladu s kulturnimi in civilizacijskimi vrednotami. Primarnost vzgojnega procesa pred produktom: Vzgoja s poukom. Kaj znano in ne kako smo se tega naucili. Kvaliteta vzgoje se ka�e v v kvaliteti odnosa med uciteljem in ucencem. Vzgoja je predvsem stalno prilagajanje in stalno iskanje novih oblik sobivanja med ljudmi, je prilagajanje in spreminjanje. Vzgoja kot priprava na sobivanje in ne pobolj�evanje: Vzgoja se mora odpovedati splo�no uporabnim vzorcem pravilnega vedenja, ravnanja in vrednotenja. Priznavati mora individualnost vsake vzgojne situacije v �ivljenju in individualizem vsakega vzgojnega konflikta, saj se vsak problem re�uje na svojstven nacin.

15. 15 Elster: vzgoja kot bistveno drugotno stanje Obstajajo stanja, ki jih nujno zgre�imo, ce jih postavimo za cilj delovanja. Dose�emo jih le preko drugih ciljev, tako, da nastanejo �ele kot neke vrste stranski ali nehoten produkt tega delovanja. (spanje, zaljubljenost�). Kot direkten cilj nekega delovanja je le izobra�evanje, z njim pa posredno dose�emo tudi vzgojo � ni izobra�evanja brez vzgoje. Ali: vzgojni smotri naj ne bi bili zavestno zacrtani, so lahko le stranski ucinek izobra�evanja. Samo izobra�evalni cilji �olanja, ki se realizirajo skozi pouk (izbor ucne snovi, nacin podajanja, ponavljanje, spra�evanje�) imajo za stranski produkt vzgojo. Vzgoja nastane posledicno kot bistveno drugotno stanje. Elster meni, da vzgoja poteka povsod in vedno. Saleclova pravi: Ker je vzgoja bistveno drugotno stanje, lahko vzklikne le spontano, , zato tudi ni mo�na znanost o vzgoji, ki bi dolocala, s katerimi postopki bomo dosegli dolocene vzgojne ucinke in dodaja, da je dober pedagog lahko bebec, ki ne ve, zakaj uspe. Uspe preprosto zaradi svoje osebnosti in transferja, ki ga spro�a, ne pa zaradi ideologije dobrih ciljev in pravilne uporabe vzgojnih teorij. Obstaja kar nekaj literature o tem, kak�en naj bo dober ucitelj: Braj�a, Blustein, Neill, Bosco, Makarenko, Steiner, Montessori, Chelsom Gossen itd.

16. 16 Kroflic: vzgoja kot manipulacija Manipulirati pomeni v vrednostno nevtralnem smislu spretno voditi posameznika k cilju, ki ga postavi manipulator. Ker tisti, s katerim manipuliramo, ne pozna cilja (na�ih skritih namenov), vodi manipulacija obicajno v sleparjenje, izkori�canje nevednosti drugega.. V nevtralnem smislu je prete�ni del vzgoje manipulacija, saj je ucitelj tisti clen vzgojne komunikacije, ki doloca cilje vzgajanja, obliko in vsebino komunikacije, otrok pa na vpra�anje, kaj �elimo od njega, te�ko odgovori. Sodobni koncepti naj bi te�ili k postopnemu ukinjanju vodenja posameznika, k odpravi manipulacije, k pripravi posameznika na to, da si bo sposoben sam zacrtati vzgojne cilje in razvijati lastno osebnost (samovzgoja ne samocenzura). Ravno tesna zveza med vzgojo in manipulacijo postaja eden kljucnih ovir za doseganje kljucnih ciljev, kot so: razvoj kriticnega mi�ljenja, ustvarjalnosti, avtonomne in odgovorne osebnosti.

17. 17 Kako vzgojo, ki je v dolocenem smislu vedno vodenje, usmerjanje, discipliniranje oddaljiti od manipulacije? Kroflic predlaga pripravo otroka na uporabo lastnega uma, ustvarjalnosti in reflektirane moralnosti s pomocjo didakticnih pristopov in nacel sodobne vzgojne teorije (cilj � avtonomna osebnost), kot so: Javni vzgojni koncept v javni �oli: ucence in star�e seznanimo s cilji, pravili, s kriteriji ocenjevanja, s principi oblikovanja �ivljenja v VI in�tituciji, s hi�nim redom. (Pravica star�ev, da izberejo otrokom ustrezno �olo, vrtec.) Ucence bi bilo potrebno vkljuciti v sooblikovanje �olskega programa in dela (metode dela, stil poucevanja, ucenja, postavljanje hi�nega reda�). Nedirektivni stil poucevanja in vzgajanja: ne zgolj vzgoja kot prenos v naprej opredeljenih resnic in vrednot, temvec oblikovanje vzgojnega koncepta, kjer bo otrok aktivno soudele�en v procesu VI, sooblikovanje ciljev, metod dela, sam aktivno in odgovorno i�ce in odkriva resnice, moralna nacela, svobodno izra�a lastne obcutke. Ucence usposobiti za prepoznavanje uveljavljenih metod manipulacije. Ce jih bodo poznali, se jim bodo lahko postopno zaceli upirati. Glavno oro�je za preprecevanje manipulacije pa je usmerjenost k razvoju kriticnega mi�ljenja.

18. 18 Vzgoja in izobra�evanje temeljita na prenosu znanja, stali�c, vrednot, zahtev izku�enej�e osebe na otroka. Da bi ravnali moralno, moramo vedeti, kaj je prav in narobe, hkrati pa moramo imeti moc, voljo, da se odpovemo trenutnemu ugodju in ravnamo v skladu z moralnimi principi. Vkljucimo racionalnost in in afekte. Osvojitev ucnih tehnik, s katerimi dose�emo, da si otrok kaj zapomni in ponovi podatke oz. operacije za ucitelja ni tak problem, kot pa je spodbujanje otrokove vedo�eljnosti, njegove pripravljenosti na vkljucevanje novih informacij v obstojeci notranji sistem znanja, �e te�je, da postane notranje motiviran za samostojno spopadanje za re�evanje zanj novega, neznanega spoznavnega problema. Poklicni vzgojitelji imamo za na�tete naloge bolj malo sredstev. Teoretiki �e od Aristotela naprej poudarjajo, da imajo �ivljenjske izku�nje veliko vecji vpliv na razvoj otrokove moralnosti kot umetna ucna situacija. Tisto vec v �ivljenjski izku�nji je mocna custvena vez med otrokom in uciteljem (pomembno odraslo osebo), s katero se otrok identificira in tako posnema njen �ivljenjski zgled, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Na tem sloni pedago�ka avtoriteta � to je misterij vzgoje.

19. 19 Razmerje med vzgojo in izobra�evanjem Ni izobra�evanja brez vzgoje. Locevanje predmetov na prete�eno izobra�evalne in prete�no vzgojne je teoretsko sporno. Celo teorije, ki na videz najbolj radikalno locujejo vzgojno od izobra�evalne dimenzije VI procesa, zagovarjajo pravzaprav koncept posrednega vzgajanja prek izobra�evalnih vsebin. Neposredno vzgajanje prek posebnih vzgojnih dejavnosti, ce je loceno od izobra�evanja, obicajno obsojeno na neuspeh in neucinkovitost. Izjava: �Otroci, do sedaj smo se ucili, sedaj pa se bomo �e malo vzgajali.� Model posredne vzgoje: preko izobra�evalnih dejavnosti, vsakodnevnih opravil in komunikacije ter sprotnem re�evanju problemov, konfliktov. Dogovor o skupnih pravilih bivanja v skupini, razredu, �oli. Model neposredne vzgoje: strogo nacrtovane vzgojne vsebine, posebni vzgojni predmeti. Kombinirani model: vkljucuje tako elemente posredne kot neposredne vzgoje.

20. 20 Vzgoja kot identifikacija Identifikacija je proces, v katerem si posameznik pridobiva znanja, poglede, custva in moralna vrednotenja druge osebe tako mocno, da postane to del njene osebnosti. Soodnosna pojma sta imitacija (pomeni posnemanje zunanjega vedenja druge osebe) in empatija (sposobnost v�ivljanja v drugo osebo), oba sta pomembna zato, da nastopi proces identifikacije. Mehanizmi identifikacije: introjektivna (sprejemanje v lastno osebnost moralne, socialne in kulturne vrednosti na nacin, da da postanejo del njegove osebnosti) in projektivna (ko posameznik projecira sebe v drugo osebo, npr. identifikacija s filmskim junakom, pop zvezdo ipd.) Slednja je ponavadi pasivna in kratkotrajna. Za uspe�no identifikacijo je pomembno troje: custvena navezanost, skupno �ivljenje in stalen odnos do vzora. Za uspe�no vzgojo in socializacijo je koristno, da ostane posameznik ob identifikaciji kriticen do svojega vzora. Normalna identifikacija � posameznik ne sprejema celotne osebnosti temvec le osnove za postopen razvoj zavesti o vrednotah in o svoji prihodnji vlogi. Prva identifikacija (v dru�ini) je osnova za rast in razvoj njegove osebnosti

21. 21 Vzgoja kot socializacija Bergantova: socializacija je proces posameznikovega uclovecenja. Je proces, ko mlado bitje od prvih dni �ivljenja vclenimo v neko dru�beno skupino, prek katere si osvaja tisto kulturo (nacin mi�ljenja, govora, nacin medsebojnih komunikacij, znanje, prepricanje, custvovanje, vrednotenja, uporabo materialnih dobrin), ki jo ta skupina nosi in je del �ir�ega dru�benega okolja. Je proces vra�canja otroka v socialno-kulturni sistem, v katerega je rojen in ga obdaja. Najprej posameznika vkljucujemo v manj�e, primarne, intimne socialne skupine (dru�ina), nato v �ir�e sekundarne dru�bene skupine in organizacije (vrtec, �ola, tovari�ijske skupine). Ker pa je socializacija dolgotrajen proces, sega tudi na podrocje odraslosti, vezana je na sodelavce in na razne druge oblike povezovanja.

22. 22 Razmerje � socializacija - vzgoja Socializacija kot interakcija med posameznikom in dru�bo ter okoljem. Socializacija � dru�ba - sam se oblikuje� - spontan pojav � nesocializiran. Vzgoja � posameznik � drug te oblikuje � nacrtna � nevzgojen. Nekateri avtorji, predvsem sociologi menijo, da je socializacija �ir�i pojem kot vzgoja. Po njihovem mnenju je vzgoja le nacrtna dejavnost, medtem ko socializacija vkljucuje tudi nezavedno, nenacrtno, vedno obstajajo procesi, ki jih ne moremo nadzorovati ne nacrtovati. Clovek se ne vzgaja samo sistematicno, temvec se vzgaja tudi v prostem casu. Zato je potrebno te vplive prouciti, ugotoviti njihove vzgojne ucinke in jih sistematizirati. Bergant: Vzgoja je zavestna in nacrtna ter k dolocenemu cilju, h kulturnemu �ivljenju usmerjena socializacija Durkheim: Vzgoja je sistematicna socializacija mlade generacije.

23. 23 Nekateri avtorji, predvsem pedagogi, pa zagovarjajo stali�ce, da je vzgoja �ir�i pojem kot socializacija. Socializacija je le del procesa vzgoje. Celoten proces vzgoje vkljucuje tudi samovzgojo kot tudi socializacijo. Pedicek: Socializacija je samo eden izmed postopkov pri vzgoji otrok. Vzgoja zajema dva vidika: socializacijo (proces podru�bljanja posameznika) in personalizacijo (lasten razvoj posameznika, oblikovanje individualnih znacilnosti posameznika. Vzgoja vkljucuje celotno oblikovanje cloveka, medtem ko je socializacija proces oblikovanja socialnega karakterja � le ta pa je del celotne osebnosti. Pri socializaciji gre za proces uresnicevanja cloveka kot dru�benega bitja, vendar clovek je poleg tega �e genericno bitje. Gre za proces uresnicevanja notranjih potencialov v cloveku.