VAR ČUJMO Z ENERGIJO V INDUSTRIJI

1. VARČUJMO Z ENERGIJO V INDUSTRIJI Literatura: Ciljno spremljanje rabe energije (CSRE) v industriji FEMOPET Slovenija, IJS, Ljubljana 1999 (prevod knjižice Evropske Unije). CSRE: Ciljno Spremljanje Rabe Energije B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

2. VARČUJMO Z ENERGIJO V INDUSTRIJI Ciljno spremljanje rabe energije, kaj je to? Priprava na ciljno spremljanje rabe energije. Ciljno spremljanje rabe energije v praksi. Poročanje in analiza podatkov. Nadaljnje varčevanje. Vzorčni primeri. živilska industrija, tekstilna industrija, steklarska industrija, mlekarska industrija, predelava rib. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

3. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V OSPREDJU JE ODGOVORNOST ZA PORABO ENERGIJE !!! CSRE je metoda, ki pomaga podjetjem pri ravnanju z energijo in pri nadzorurabe energije B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

4. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE BISTVENI ELEMENTI CSRE SO - merjenje rabe energije v Centrih za Nadzor stroškov za Energijo (CNE)v določenem obdobju - določanje specifične rabe energije v CNE, npr kWh/enota proizvoda - določanje ciljne oziroma željene rabe - za zmanjšanje rabe energije v CNE - ocenjevanje in primerjanje rabe energije v CNE s ciljno rabo - poročanje o spremenjeni rabi energije v CNE - odpravljanje odstopanj rabe energije B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

5. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE PREDNOSTI CSRE SO - metoda prvič uporabljena 1980 v Angliji - opravljenih je bilo več študij v 50 industrijskih panogah - metoda vpeljana v približno 700 industrijskih podjetjih po par letih - višji prihranki energije - boljša koordinacija energetskega menedžmenta - manjši proizvodni stroški - nižji proračun za energetiko - boljše preventivno vzdrževanje - boljša kvaliteta izdelkov - pospešeno odpravljanje morebitnih izgub - - določanje specifične rabe energije v CNE, npr kWh/enota proizvoda - določanje ciljne oziroma željene rabe za zmanjšanje rabe energije v CNE - ocenjevanje in primerjanje rabe energije v CNE s ciljno rabo - poročanje o spremenjeni rabi energije v CNE - odpravljanje sprememb rabe energije B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

6. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE VIŠJI PRIHRANKI ENERGIJE - prihranki se gibljejo med 5% in 15% - v izjemnih primerih so prihranki višji od 25 % - zaradi manše porabe goriva so nižje tudi emisije - in s tem tudi cena, ki jo plačujemo za onesnaževanje okolja B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

7. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE BOLJŠA KOORDINACIJA ENERGETSKEGA MENEDŽMENTA CSRE daje podatke, pomembne tudi pri: - ciljnem spremljanju energetskega izkoristka - pri natančnem preračunavanju ponudb energetsko učinkovitih projektov - pri potrjevanju energetsko učinkovitih pobud in/ali možnosti izboljšav - pri varčevanju z energijo v daljšem časovnem obdobju B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

8. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE MANJŠI PROIZVODNI STROŠKI - podatki pomembni za lažje določanje porabe energije - celotni stroški so manjši, če so stroški za energijo natančno opredeljeni B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

9. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE • VIŠJI PRORAČUN ZA ENERGETIKO • - CSRE omogoča ugodnejše razmerje med stroški za proizvodnjo in • stroški za energijo • proračun za energijo je lahko del proračuna za proizvodnjo ker so • sredstva za energijo natančno opredeljena B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

10. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE BOLJŠE PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE - rezultati meritev ciljnega spremljanja so pogosto koristni pri preventivnem vzdrževanju (npr. tok skozi elektromotorje) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

11. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE • BOLJŠA KVALITETA IZDELKOV • rezultat dosledne rabe energije je konkurenčnejši in boljši izdelek • (manjše variacije pri izdelavi) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

12. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE • POSPEŠENO ODPRAVLJANJE MOREBITNIH IZGUB • metodo CSRE lahko razširimo na odpravljanje izgub in okvar • (ker toliko prihranimo) • - stroški CSRE so odvisni tudi od vlaganj v merilno opremo • - smiselni vračilni roki so običajno od 6 do 12 mesecev B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

13. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE UVEDBA CSRE ZAHTEVA Namestitev merilnikov porabe energije Uvajanje postopkov za zbiranje podatkov Ustanovitev centrov za nadzor stroškov za energijo (CNE) Vpeljava programske opreme za analiziranje podatkov B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

14. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE ELEMENTI NAČRTA UVAJANJA Če predpostavimo enostavno vračilno dobo investicije eno leto: - imamo 0,2mio € letnih stroškov za energijo - želimo od 5% do 10% prihranka - investicija je lahko vredna od 10.000€ do 20.000€ B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

15. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE ELEMENTI NAČRTA UVAJANJA - ugotavljanje in ocenjevanje stroškov in potencialnih prihrankov - predložitev načrta uvajanja ciljnega spremljanja ožjemu vodstvu podjetja - vzpostavitev metodologije in časovnega poteka uvajanja ciljnega spremljanja rabe energije - določitev vloge menedžerja in projektne ekipe za ciljno spremljanje rabe energije (odgovornosti vseh vpletenih) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

16. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE • OCENJEVANJE STROŠKOV CILJNEGA SPREMLJANJA RABE • ENERGIJE ZAHTEVA • - opravljen energetski pregled (energija) • opravljen pregled proizvodnje (tehnologija) • - definiranje centrov za ciljno spremljanje rabe energije • - definiranje dodatnih merilnih zahtev (npr. dodatnih merilnikov) • - definiranje postopkov za zbiranje podatkov • - definiranje programske opreme za analiziranje podatkov • - postopek vpeljave ciljnega spremljanja rabe energije • - delovanje ciljnega spremljanja rabe energije • - časovni načrt uvajanja B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

17. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE ENERGETSKI PREGLED - obračun stroškov se obračunavajo na osnovi analize stroškov preteklih let - pregled meritev ključne točke urni ali 15minutni zapis porabe - odklop uporabnika določitev področja največje rabe za vsakege porabnika posebej razvrstitev uporabnikov v kategorije: veliki porabniki, proizvodni oddelek, porabniški sistem B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

18. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE DEFINICIJA CENTROV ZA NADZOR RABE ENERGIJE (CNE) CNE so osnovani na podlagi: - sporazuma med proizvodnimi oddelki - na izkušnjah o porabi energije - energetskih razvodih - na obstoječih meritvah Poglavitni kriteriji: - potencialni prihranki upravičujejo stroške za meritve - porabo posameznih energentov in porabnikov je mogoče izmeriti - določiti je potrebno zaposlene, ki bodo odgovorni za stroške v CNE (nadzor, odčitavanje, pravilno delovanje merilnikov,…) - določiti je potrebno proizvodne spremenljivke - nosilci stroškov morajo ustrezati (biti skladni) z obstoječo strukturo podjetja B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

19. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE PREGLED PROIZVODNJE - pretehtati je potrebno normno in ciljno rabo energije pogostost odčitavanja rezultatov meritev odklopi naprav, strojev, oddelkov, linij,… možnosti investicij v energetsko bolj varčno proizvodnjo - podatki o stopinjskih dneh (dnevi, ko je potrebna kurjava ali hlajenje) lastne meritve, Hidrometeorološki zavod (podatki) - priporočljivo je vsaj tedensko zbiranje podatkov ! B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

20. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE TIPIČNE PROIZVODNE SPREMENLJIVKE V MLEKARNI celotna proizvodnja mleka delovne ure za pripravo steklenic delovne ure za polnjenje steklenic stopinjski dnevi B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

21. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE DODATNE ZAHTEVE PO MERITVAH kombinacija obstoječih meritev in definicija centrov za nadzor rabe energije pogojujejo dodatne zahteve po meritvah UPRAVIČENOST NOVE MERITVE A P T C = -------- 100% C : upravičeni strošek meritve [€] A: stroški energenta [€/leto] P: potencialni prihranki v % (odvisno od energenta) T : sprejemljiv vračilni rok investicije v letih [leto] B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

22. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE PRIČAKOVANI PRIHRANKI energent prihranek stroški namestitve stroški energenta električna energija 3% 6.000 € 200.000 €/leto zemeljski plin 5% 30.000 € 600.000 €/leto kurilno olje 5% 15.000 € 450.000 €/leto vroča voda 7% 15.000 € 150.000 €/leto voda 7% 6.000 € 84.000 €/leto para 5% 60.000 € 100.000 €/leto komprimiran zrak 10% 40.000 € 60.000 €/leto vračilni rok investicije za naštete primere je eno leto B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

23. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE ŠTEVILO MERITEV Več kot je meritev, bolj je komplicirano zbiranje in ravnanje s podatki. Pomembno je doseči ravnotežje med preveč in dovolj zbranimi podatki za učinkovito analizo rabe energije. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

24. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV (DVA KLJUČNA ELEMENTA) - pogostost zbiranja podatkov - način zbiranja podatkov B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

25. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE POGOSTOST ZBIRANJA PODATKOV - potrebno je najti optimum med stroški in prihranki - izkaže se, da je tedensko zbiranje najbolj optimalno 2 izjemi: a) večje število tehnoloških postopkov, ki se izmenjujejo b) energetsko intenzivni postopki (8 urno zbiranje) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

26. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE • NAČINI ZBIRANJA PODATKOV • - mesečni računi za energente • - ročno zbiranje in vnos podatkov v računalnik • - ročno zbiranje podatkov s pomočjo prenosnega merilnika in • samodejni prenos v računalnik • popolnoma samodejno zbiranje in prenos podatkov v računalnik • (ta metoda je vse bolj poceni in tako postaja najbolj primerna!) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

27. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE MESEČNI RAČUNI ZA ENERGENTE - postopek ni primeren za večja podjetja: podatki so nenatančni in prepočasni, da bi popravili prekomerno rabo ROČNO ZBIRANJE - ročno zbiranje je najenostavnejši in najcenejši način zbiranja podatkov (zato je tudi najpogostejši) - uporabljajo naj se enotni obrazci za celo podjetje - napake zaradi: rezultatov meritev, ki so nečitljivo napisani napačnih meritev problema branja pisave drugih ljudi napak pri vnašanju v računalnik B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

28. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE ROČNO ZBIRANJE PODATKOV S POMOČJO PRENOSNEGA MERILNIKA IN SAMODEJEN PRENOS V RAČUNALNIK Prednosti pred ročnim zbiranjem: - rezultate lahko preverimo na mestu meritev - popravljanje napak je poenostavljeno - neposredno prenašanje podatkov iz zbiralnika do računalnika to odpravlja napake vnosa! - vsaj dva zaposlena morata vedeti za lokacije vseh merilnih mest (morebitna bolezen, počitnice) - merjena poraba se mora ujemati s podatki proizvodnje - odčitavanje meritev mora biti vsak teden ob istem času - večino časa moramo nameniti meritvam B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

29. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE POPOLNOMA SAMODEJNO ZBIRANJE PODATKOV - poglavitna slabost: dolg čas uvedbe, visoki stroški - poglavitna prednost: ko je sistem vpeljan je najboljši B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

30. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE PROGRAMSKA OPREMA ZA ANALIZO PODATKOV Zahteve za dobro programsko opremo: - sposobnost operirati z večjim številom podatkov - enostavnost za uporabo - enostavnost za prilagajanje in dopolnitve - nazorna predstavitev podatkov - možnost spreminjanja starih podatkov - možnost sprejemanja podatkov iz avtomatskih zbiralnikov podatkov - možnost izpisovanja v standardni obliki, ki jo uporablja podjetje - spodobnost kontrole vnešenih podatkov - za enostavnejše sisteme je možno uporabiti kar preglednice (Excel) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

31. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE IZVAJANJE CILJNEGA SPREMLJANJA RABE ENERGIJE - stroški uvajanja morajo biti vključeni v načrt uvajanja - priporočljivo je sodelovanje z izkušenimi strokovnjaki za ciljno spremljanje rabe energije (konsultacije) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

32. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE DELOVANJE CILJNEGA SPREMLJANJA RABE ENERGIJE - uspešno ciljno spremljanje rabe energije zahteva v nasprotju s procesom uvajanja le malo truda in investiranja - za uspešno izvajanje mora podjetje imenovati energetskega menedžerja B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

33. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE ČASOVNI POTEK UVAJANJA Značilni potek za veliko industrijsko podjetje (uvajanje): Dejavnost Mesec Pregled rabe energije in proizvodnje 1 Namestitev merilnikov 2, 3, 4 Zbiranje podatkov 5, 6, 7 Določanje ciljne rabe energije 6, 7 Delovanje ciljnega spremljanja 6,7,8,9,10,11,12 Podrobne študije in analize 9,10,11,12 Ponovno določanje nove ciljne rabe 10,11,12 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

34. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE • OCENJEVANJE PRIHRANKOV NA OSNOVI CNE • - ocenjevanje na podlagi odstotnega zmanjšanja porabe • ocenjevanje na podlagi ocene raztrosa (težimo k čimmanjšem raztrosu) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

35. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE UPRAVIČENOST INVESTICIJ Predmet Običajni stroški za večji industrijski objekt dodatne meritve 40.000 € merilec stopinjskih dni 1.000 € zbiralnik podatkov 2.000 € programska oprema 6.000 € računalniška oprema 3.000 € stroški uvajanja 36.000 € SKUPAJ 88.000 € Prihranki Energijski prihranki 100.000 € Obratovalni stroški - 10.000 € (ne pozabiti na to) !!! SKUPAJ 90.000 € B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

36. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE OVIRE PRI UVAJANJU CILJNEGA SPREMLJANJA RABE ENERGIJE - predolg vračilni rok investicije - pomanjkanje časa - nezanimanje - samo nameščeni merilniki ne privarčujejo denarja B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

37. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE PREDOLG VRAČILNI ROK INVESTICIJE - če je rok predolg, je potrebno zmanjšati stroške, začeti bolj skromno - uporaba standardnih programov na začetku - z akumulacijo ustvarjenih prihrankov lahko plan bolj širokopotezno zastavimo B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

38. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE POMANJKANJE ČASA - sestanki za energetiko običajno mesečno - privarčevanje tudi do 10.000 €/dan v večjih obratih - posvetiti je potrebno sorazmerno veliko/malo časa - sestanke lahko vodijo zunanji strokovnjaki B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

39. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE NEZANIMANJE - izkušnje pokažejo, da je investiranje v meritve zelo učinkovito B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

40. PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE NAMEŠČENI MERILNIKI NE PRIVARČUJEJO DENARJA - rezultati meritev pomagajo pri odločanju ali naj se projekta lotimo ali ne - testni primer najprej uvedemo samo v enem obratu - odločitev vodstva šele po rezultatih testiranj B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

41. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI UVAJANJE ZAHTEVA - določitev projektne ekipe - namestitev merilnikov - nabava oziroma prilagoditev programske opreme - organizacija zbiranja podatkov - izračun normne rabe energije (standardne) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

42. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI DELOVANJE ZAHTEVA - določitev ciljne rabe energije - poročilo o rezultatih analize podatkov - varčevanje z energenti - ponavljanje in ponovna določitev ciljne rabe B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

43. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI PROJEKTNA SKUPINA CILJNEGA SPREMLJANJA RABE ENERGIJE - menedžer ciljnega spremljanja rabe energije voditi in uvajati ciljno spremljanje rabe energije, motivirati, po uvedbi projekta potrebuje dan na teden za vodenje - izvajalci meritev rabe izvajalec + namestnik - operater programske opreme rutinsko delo, običajno ga ne dela menedžer - skupina za energetiko (direktor, predstavniki obratov,…) pomaga menedžerju, sestanki mesečno - oddelčne skupine posamezniki, zadolženi za učinkovito rabo energije, sestanki tedensko B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

44. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI NAMESTITEV MERILNIKOV - vrste merilnikov (različni tipi za isto fizikalno količino) - mesto meritev (lahko odčitavanje, izogibanje motnjam) - način prikazovanja meritev (priporoča se uporaba digitalnih prikazovalnikov, ker je v tem primeru možnost namestitve avtomatskega odčitavanja) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

45. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI • IZRAČUN CILJNE RABE ENERGIJE • - določena naj bo za vsak center spremljanja porabe energije • posebej • - meritve morajo na začetku biti opravljenevsaj za 8-10 tednov, • bolje 15-20. • določitev grafično s premico (povprečenje) • - z regresijsko analizo B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

46. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI PRIPRAVA PROGRAMSKE OPREME - razvijemo sami, kupimo ali jo naročimo zunanjemu izvajalcu - natančna določitev meritve - določitev centrov za ciljno spremljanje porabe energije - zapisovanje rezultatov meritev - oblikovanje poročil B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

47. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI DOLOČITEV CILJNE RABE ENERGIJE - določitev ciljne rabe energije - poročilo o rezultatih analize podatkov - varčevanje z energenti - ponavljanje in ponovna določitev ciljne rabe B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

48. CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI TEŽAVE Z REGRESIJSKO ANALIZO - ni nujno, da je raba energije odvisna od proizvodnje - izračun korelacijskega koeficienta: razmerje med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami - odstraniti moramo vse točke, ki preveč odstopajo B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

49. VRSTE STANDARDNIH OBLIK RABE ENERGIJE REGRESIJSKA PREMICA B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

50. VRSTE STANDARDNIH OBLIK RABE ENERGIJE DOLOČEVANJE CILJNE RABE ENERGIJE B 100 A Poraba MWh 50 150 250 Proizvodnja (število izdelkov) A povprečenje brez odstopajočih točk B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003