gorenjsko gospodarstvo n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
GORENJSKO GOSPODARSTVO PowerPoint Presentation
Download Presentation
GORENJSKO GOSPODARSTVO

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 15

GORENJSKO GOSPODARSTVO - PowerPoint PPT Presentation


  • 158 Views
  • Uploaded on

GORENJSKO GOSPODARSTVO. BREZPOSELNOST. Konec leta 2011 je bilo na Gorenjskem 8080 brezposelnih oseb ali 158 manj kot konec leta 2010.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'GORENJSKO GOSPODARSTVO' - alika


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
brezposelnost
BREZPOSELNOST
  • Konec leta 2011 je bilo na Gorenjskem 8080 brezposelnih oseb ali 158 manj kot konec leta 2010.
  • Podatki po posameznih uradih za delo kažejo, da je brezposelnost v prejšnjem letu porasla na območju Urada za delo Jesenice, povsod drugje se je znižala. Stopnja brezposelnosti na Gorenjskem je najmanjša v državi: decembra 2011 je 8,8% (v Sloveniji 12,1%).
  • Konec februarja 2012 je bilo na Gorenjskem 8.300brezposelnih oseb, kar pomeni , da se je brezposelnost na Gorenjskem, v primerjavi z letom prej, znižala za 3,09%.
struktura brezposelnih
Struktura brezposelnih…

… se je do konca leta 2011 spremenila zaradi:

  • zmanjšanja deleža oseb, starih nad 50 let, deleža trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter deleža žensk.

Vendar pa Gorenjska

ostaja regija, kjer je med brezposelnimi

največji delež

starejših brezposelnih, na drugi strani pa najmanj iskalcev prve zaposlitve

potrebe po delavcih
Potrebe po delavcih

Največje povpraševanje po delavcih beležimo

med delodajalci s področij:

  • predelovalnih dejavnosti
  • trgovine
  • gradbeništva
  • strokovnih,znanstvenih in tehničnih dejavnosti
  • gostinstva
  • izobraževanja

Glede na strokovno izobrazbo so bili najbolj iskani:

  • Prodajalci
  • natakarji, kuharji, delavci v gostinstvu in turizmu
  • Vozniki
  • Zidarji
  • ekonomisti
  • strojniki, gradbeniki, elektrotehniki in kovinarski delavci
  • delavci v zdravstvu
pri akovanja na trgu dela gorenjske regije v letu 2012
Pričakovanja na trgu dela gorenjske regije v letu 2012
  • Napovedi:nezanesljive, zaradi nestabilnih gospodarskih in finančnih razmer
  • Ocena: gospodarska negotovost bo vplivala na previdnost delodajalcev pri zaposlovanju novih

delavcev - posledična brezposelnost v letu 2012

  • Pričakovanja: porast brezposelnosti v začetku leta ter v jesenskih mesecih, število brezposelnih oseb v regiji pa naj bi se z upoštevanjem januarskih makroekonomskih napovedi ob koncu leta 2012 gibalo pri okoli 8.400 do 8.500 brezposelnih.
zamude pri pla ilih
ZAMUDE PRI PLAČILIH

Zanimivo je, da je bilo število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi decembra lani najmanjše v vsem letu (367), čeprav je vse leto število raslo (od januarskih 390 do septembrskih 417 pravnih oseb – in na koncu padlo),

po drugi strani pa se je povprečni dnevni dolg prvih osem mesecev večal in do oktobra ustalil na slabih 20 milijonih €.

Novembra je zrasel na 33, decembra pa na 39 milijonov €.

Za primerjavo: v Sloveniji je število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi lani enako raslo in zadnje tri mesece padlo, povprečni znesek dnevnih obveznosti pa je vseskozi počasi rasel in se z januarskih 412 milijonov € decembra povzpel na 600 milijonov € (indeks 150).

slide7
V nekaterih dejavnostih se je gospodarska kriza poglobila, zato so imele gospodarske družbe več težav in s tem vse več neporavnanih obveznosti.

To velja predvsem za:

  • gradbeništvo
  • preskrbo z vodo
  • ravnanje z odplakami in odpadki
  • sanacija okolja (komunala)
  • poslovanje z nepremičninami
  • izobraževanje,

ki so prav v zadnji treh mesecih lanskega leta najbolj povečale neporavnane obveznosti.

pla e
PLAČE

Povprečna bruto plača je v letu 2011:

  • na Gorenjskem znašala 1.467,72€
  • v Sloveniji 1.524,65€
poslovni subjekti
POSLOVNI SUBJEKTI

Na Gorenjskem je bilo konec leta 2011 skupaj registriranih ter vpisanih v Poslovni register Slovenije,

17.870 poslovnih subjektov:

  • 5.509 gospodarskih družb in zadrug
  • 8.032 samostojnih podjetnikov posameznikov
  • 1.997 društev
  • 684 pravnih oseb zasebnega prava (nepridobitne organizacije)
  • 232 pravnih oseb javnega prava
  • 1.416 drugih fizičnih oseb, ki opravljajo določene dejavnosti.

Gorenjska

torej še vedno predstavlja 9,6% v slovenskem merilu,

če upoštevamo le število poslovnih subjektov.

slide10

Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije

po statističnih regijah in po skupinah,

stanje na dan 31. 12. 2011

turizem
TURIZEM

Slovenija še nikoli ni zabeležila toliko turističnih prenočitev kot v letu 2011. Našo državo je obiskalo več kot 3,17mio. turistov, ki so skupaj ustvarili čez 9,24mio. prenočitev.

Razlog za boljši turistični obisk: povečane zmogljivosti in nižje cene

Tudi za Gorenjsko velja, da so turistični delavci zadovoljni z obiskom tujih gostov, hkrati pa opozarjajo, da se finančni izid ne bo tako popravil, kot bi se lahko, saj jih pestijo visoki stroški dela, povečane cene energije, vode itd.

Gorenjsko je v letu 2011 obiskalo:

  • 606.176 turistov, med njimi je bilo 73% tujih
  • vseh prenočitev je bilo 1.590.123, razmerje med prenočitvami tujih in domačih gostov je 74:26
  • za tuje goste velja, da se je število prihodov povečalo glede na leto 2010 za skoraj 8%, število prenočitev pa za 7%
  • prihodi domačih turistov so ostali na nivoju leta 2010, medtem ko so se prenočitve le -teh znižale za 9,4%
blagovna menjava v letu 2011
BLAGOVNA MENJAVAv letu 2011
  • Izvoz gorenjskega gospodarstvo - zmanjšal za skoraj 1%
  • Uvoz gorenjskega gospodarstva - zmanjšal za9,7%
  • Pokritost uvoza z izvozom = 131% (saldo = +426.077€)
  • Celotni slovenski izvoz - večji za 12,2%
  • Celotni slovenski uvoz - večji za 11,5%
  • Pokritost je 92%

Delež gorenjskega izvoza v slovenskem je 8,8%, delež uvoza 6,2%.

Blagovna menjava Gorenjske in njen delež sta zaskrbljujoča, saj je bila Gorenjska dolga leta med najbolj izvozno aktivnimi gospodarstvi in je v najboljših časih zasedala drugo ali tretje mesto, celo pred Jugovzhodno regijo. Delež gorenjskega izvoza v slovenskem se je iz 14,3% leta 2004 znižal na 8,8% leta 2011

Pomembnejši zunanjetrgovinski partnerji ostajajo

  • Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Poljska in Francija - izvoz
  • Nemčija, Italija, Avstrija, Kitajska in Češka republika - uvoz