sodobno gospodarstvo 2 letnik
Download
Skip this Video
Download Presentation
Sodobno gospodarstvo 2. letnik

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 42

Sodobno gospodarstvo 2. letnik - PowerPoint PPT Presentation


  • 211 Views
  • Uploaded on

Sodobno gospodarstvo 2. letnik. Temeljni pravni pojmi. Temeljne značilnosti sodobnega prava. Pojem prava, država in pravo, pravo in druga družbena pravila Pravno pravilo, p.kršitev in sankcija P. akti, pravni viri, p. razmerje, p. sistem Uresničevanje prava. Ustavna ureditev RS.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Sodobno gospodarstvo 2. letnik' - alden


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
sodobno gospodarstvo 2 letnik

Sodobno gospodarstvo2. letnik

Temeljni pravni pojmi

temeljne zna ilnosti sodobnega prava
Temeljne značilnosti sodobnega prava
  • Pojem prava, država in pravo, pravo in druga družbena pravila
  • Pravno pravilo, p.kršitev in sankcija
  • P. akti, pravni viri, p. razmerje, p. sistem
  • Uresničevanje prava
ustavna ureditev rs
Ustavna ureditev RS
  • Preambula in splošne določbe
  • Človekovega pravice in svoboščine
  • Gospodarska in socialna razmerja
  • Lokalna samouprava
  • Javne finance
  • Ustavno sodišče
  • Varuhinja človekovih pravic
dr avna ureditev
Državna ureditev
  • Državni zbor
  • Državni svet
  • Predsednik republike
  • Vlada in državna uprava
  • Pravosodni sistem (sodstvo, d. tožilstvo, odvetništvo, notariat)
pojem prava
Pojem prava
  • Družbena pravila (zakaj so pravila dobra?)
  • Država, ki sprejema in prisilno uveljavlja pravo
  • Z namenom doseči družbeni mir in sožitje med ljudmi (odnosi, ki jih lahko nadzorujemo)
  • Potrebno je določiti pravila igre, pravo je veščina urejanja konfliktnih družbenih odnosov
pravo in dr ava
Pravo in država
  • Podobnosti in razlike
    • Država oblikuje pravo, najpomembnejše pravne akte (vire prava), predpiše obnašanje v družbi, poskrbi za uresničevanje prava
    • Tudi državo (organizacijo, delovanje, sprejemanje odločitev) urejajo pravna pravila
      • Vladavina prava (“nobeden ni nad zakonom”)
pravo in vrednote
Pravo in vrednote
  • Poskuša zavarovati temeljne vrednote:
    • življenje, svoboda, zdravje, dostojanstvo, lastnina
  • Ima pa tudi svoje lastne vrednote:
    • Pravičnost
    • Pravna varnost in predvidljivost
    • Zakonitost
    • Mir
pravne vrednote
Pravne vrednote
  • Pravna varnost: vnaprej znana, jasna pravila, enaka uporaba prava v podobnih primerih
  • Zakonitost: usklajenost pravnih aktov
    • Posamični akt ima oporo v splošnem aktu
    • Naša dejanja so zakonita, če dosledno spoštujejo p. pravila.
  • Mir: nasprotja naj se urejajo po mirni poti, prepovedano je privatno nasilje, da vzamemo zakon v svoje roke..
  • Pravičnost: vsakomur to, kar mu pripada; enakopravnost, “slepa” pravica
pravo in morala
Pravo in morala
  • Morala: ocenjevanje nečesa za dobro ali slabo, pravično ali krivično
    • Se “ponotranji”, se moralnemu pravilu podreja
    • Če krši: ga “peče vest”, ljudje ga izločajo, prezirajo
  • Pravo: morala
    • Podobnosti: moralna pravila so postala tudi pravna (v kazenskem pravu)
    • Razlike: v cilju, v sankciji (zunanja, organizirana pri pravu, notranja in neorganizirana pri morali)
pravo in obi aji
Pravo in običaji
  • Običaji:
    • Ljudje se že dalj časa podobno obnašajo
    • Tako obnašanje je pogosto
    • Ljudje menijo, da je takšno vedenje obvezno
  • Pravo: običaji
    • Spet razlike v sankciji
    • Razlika v nastanku
    • Včasih pomemben vir prava (npr. fevdalno pravo) in danes v anglosaksonskih državah
    • Danes pogosta uporaba običajev v gospodarskem pravu (npr. uzance)
pravno pravilo
Pravno pravilo
  • Obvezna družbena pravila, ki usmerjajo človekovo ravnanje v urejeni skupnosti
  • Se nanašajo na zunanje vedenje in ravnanje
  • Najpomembnejši oblikovalec je država, ki skrbi tudi za učinkovitost prava
  • Včasih prepusti pravno urejanje posameznim delom družbe – avtonomno pravo
zgradba pravnega pravila
Zgradba pravnega pravila
  • Dispozicija
    • Na koga se pravilo nanaša,
    • Kakšno ravnanje zahteva ali dopušča
  • Sankcija
    • Napoved, kaj doleti tistega, ki se ne bo podredil pravnemu pravilu
  • Splošna p. pravila vsebujejo še hipotezo
    • Opiše stanje, ki mora nastopiti, da postane dispozicija obvezna za naslovljence p.p.
vrste pravnih pravil
Vrste pravnih pravil
  • Splošna in abstraktna
    • Zapovedujoča in prepovedujoča
        • Brezpogojno, “ne sme”, “mora”
    • Pooblaščujoča
        • “lahko”, “ima pravico”
    • Dispozitivna (razpolagalna)
        • “razen če se stranke dogovorijo drugače”, “ če ni dogovorjeno ali običajno drugače”
    • Izbirna (alternativna) – več možnosti
    • Pravica do prostega preudarka (diskrecijska pravica)
        • Državni organi presodijo sami, katera odločitev bi bila najbolj primerna, vnaprejšnje natančno določanje ravnanja ni možno; organ mora pojasniti svojo odločitev
vrste pravnih pravil1
Vrste pravnih pravil
  • Konkretno in posamično pravno pravilo
    • Ureja konkreten primer med posamično določenimi osebami
    • Npr. odločba državnega organa – upravna odločba, sodna odločba, pogodbe…
pravna kr itev
Pravna kršitev
  • Zakaj jih kršimo?
      • Koristi posameznika
      • Strogost sankcije
      • Nepoznavanje prava (izjema v kazenskem pravu – pravna zmota: milejša kazen)
      • Neusklajenost prava s povprečno moralo – pravna učinkovitost
  • Kršitev je v dejanju ali v opustitvi
  • Krivda storilca – odnos do storjenega dejanja, ki ga ima zrela in duševno zdrava oseba
      • 2 obliki krivde: naklep in malomarnost
delikti
Delikti
  • Delikt = kršitev
  • Kazenski in civilni delikti
  • Kazenski delikti:
      • Kazniva dejanja
      • Prekrški
      • Disciplinski prestopki
  • Civilni delikti
    • Premoženjska ali osebna škoda
  • Kršitev pogodbenih obveznosti
  • Nezakoniti pravni akti
pravni akt
Pravni akt
  • Je zavestna izjava volje posameznega subjekta, s katero ta subjekt ustvarja pravna pravila.
  • Človekova volja dobi zunanji izraz.
  • Neskladnost med voljo in izjavo volje:
    • Napake v izražanju
    • Zmota
    • Strah
    • Zvijača

Taki pravni akti se razveljavijo

pravni akt1
Pravni akt
  • Če ni prej naštetih vzrokov, je za nastanek pravnega akta bistven zunanji izraz in ne prava volja
  • Poleg vsebine tudi oblika:
    • Pravni subjekti
    • Postopek, v katerem se akt oblikuje
    • Zunanja oblika pravnega akta
  • Oblastni in neoblastni pravni akti
pravni akt2
Pravni akt
  • Pr. subjekt – nosilec pravic in obveznosti, sposoben izraziti voljo za sklenitev p.a
  • Postopek – kako je določen potek ravnanja pri ustvarjanju pravnih aktov
      • Premišljeno nastajanje p.a.
      • Ugotovljena vsa pomembna dejstva
      • Nastajanje oblastnih aktov še posebej natančno
      • Vendar mora biti odločanje tudi pravočasno (npr. preveč zapleten postopek postane ovira)
pravni akt zunanja podoba
Pravni akt – zunanja podoba
  • Splošni oblastni akti: pisna oblika + objava v uradnih glasilih; tehnična pravila o obliki
  • Posamični oblastni akti: oblika brez objave, predpisani sestavni deli; pravila za vročanje
  • Splošni neoblastni akti: včasih obvezna pisna oblika:
    • Zaradi varovanja pred nepremišljenostjo
    • Zaradi lažjega dokazovanja
    • Zaradi javnega interesa (nepremičnine, vozila)
splo ni in posami ni pravni akti
Splošni in posamični pravni akti
  • Splošni:
    • S katerimi ustvarjamo splošna in abstraktna p. pravila – hotenje, da bi uredili družbeno življenje
    • Najpomembnejša vrsta p. aktov, viri prava
  • Posamični pravni akti
    • V njih se pravo uresničuje
    • Vselej ko bo prišlo do nedopustnega posega v pravice iz splošnega akta, bo mogoče doseči varstvo s posamičnim p. aktom, ki bo opredelil sankcijo in odgovornega storilca kršitve
splo ni in posami ni pravni akti1
Splošni in posamični pravni akti
  • Tesna povezanost med spl. in posamič.
  • Posamični p. akt mora temeljiti na ustreznem splošnem p. aktu
      • Razen ko obstaja t.i. pravna praznina
  • Tako dosežemo enotno pravno urejanje, gre za načelo zakonitosti
ustava kot formalni vir prava
Ustava kot formalni vir prava
  • Najpomembnejši vir
  • Izhodišče, osrednji vir prava
  • Bistvene sestavine:
      • Človekove pravice in svoboščine (ČPS)
      • Sestava in delovanje državne organizacije
      • Preambula in splošna ustavna načela
  • Obvezna podlaga za nastajanje vseh drugih pravnih aktov
e o formalnih virih prava
Še o formalnih virih prava
  • Zakoni so vsebinsko podrobnejša izpeljava ustavnih določil
  • Zakone lahko sprejema le predstavniško telo po posebnem zakonodajnem postopku
  • Zakoniki urejajo širše področje družbenih odnosov (SPZ, OZ, KZ) – kjer je možna stabilna in dolgotrajna ureditev
e o formalnih virih prava1
Še o formalnih virih prava
  • Uredba je izvršilni predpis, s katero se podrobneje obdelajo zakonske določbe
    • Zaradi uveljavljanja prava
    • Pooblastilo je v ustavi ali zakonih
  • Uredba z zakonsko močjo (izredne razmere)
  • Poleg uredbe še pravilniki, navodila, odredbe…
e o formalnih virih prava2
Še o formalnih virih prava
  • Statut – naloge organizacije, odločanje, pravice članov…
  • Kolektivne pogodbe – pravice delavcev in delodajalcev (sindikati in GZS)
  • Mednarodne pogodbe – ratifikacija v DZ
spoznavni viri prava
Spoznavni viri prava
  • Uradna glasila
  • Registri
  • Zbirke predpisov (s komentarjem)
  • Zbirke sodnih odločb
  • Znanstvena dela
  • Elektronski viri (Pravni IS)
pravno razmerje
Pravno razmerje

Predmet pravnega razmerja

  • Tisti družbeni odnosi, ki dopuščajo in hkrati terjajo pravno urejanje
  • Sestavine pravnega razmerja

Pravice in obveznosti

Pravni subjekti

pravni subjekti
Pravni subjekti
  • Pravni subjekt je človek (fizična oseba)
  • In družbene tvorbe (pravna oseba)
  • Pravni subjekti imajo:
    • Pravno
    • Poslovno in
    • Krivdno (deliktno) sposobnost
pravni subjekti1
Pravni subjekti
  • Pravna sposobnost – je lahko nosilec pravic in obveznosti
      • FO z rojstvom, traja do smrti
  • Poslovna sposobnost – oseba lahko sama pridobiva pravice in se sama zavezuje
      • Do 15. leta zastopajo starši ali skrbnik
      • Delna p. sposobnost po 15. letu (zaposlitev)
      • Popolna poslovna sp. s polnoletnostjo
      • Omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti (sodišče)
krivdna sposobnost
Krivdna sposobnost
  • Za kazniva dejanja:
    • Do 14. let otroci niso kazensko odgovorni
    • 14-16 le vzgojni ukrepi
    • 16-18 tudi denarna kazen ali mladol. zapor
  • Za civilne delikte:
    • Do 7. leta niso odgovorni
    • 7-14 odgovarja, če se dokaže, da je zmožen razsojati
    • Dopolnjenih 14 let – v celoti odgovoren
pravne osebe
Pravne osebe
  • Umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti
    • Različne organizacije (podjetja, zavodi, društva)
    • Skupnosti (država, občine)
    • Premoženjske enote z določenim namenom
  • Pravna oseba razpolaga s svojim premoženjem in trajno opravlja dejavnost
  • Organi pravne osebe, zastopanje
pravice in obveznosti
Pravice in obveznosti
  • Pravica: pravno zavarovana upravičenost pravnega subjekta, da nekaj stori ali ne stori ali da od drugega pravnega subjekta terja določeno dejanje ali opustitev
  • Pravico je treba izvrševati v skladu z namenom (drugače zloraba pravice)
  • Pravice in obveznosti se prepletajo
    • Npr. posojilna pogodba
    • Osebne pravice nastanejo že po ustavi
nastanek in prenehanje p razmerja
Nastanek in prenehanje p. razmerja
  • 2 pogoja:
      • Pravno dopustno razmerje in mogoče, opredeljeno s splošnim pravnim pravilom
      • Nastanek potrebnih pravnih dejstev
      • naravna dejstva dopustna in nedopustna

človekova dejanja

dogodki

pravni sistem
Pravni sistem
  • Pravo mora tvoriti relativno zaokroženo celoto
        • Brez protislovij in pravnih praznin!
    • Temelji p. sistema določeni z ustavo
    • Sprotno odzivanje na družbene spremembe
  • Pravna ustanova: vsa pravila, ki urejajo isto družbeno razmerje (prod. pogodba)
  • Pravna panoga: združene ustanove, ki urejajo podobna razmerja
      • Zakonska zveza + posvojitev + skrbništvo + … = družinsko pravo kot pravna panoga
pravne panoge
Pravne panoge
  • Ustavno pravo, upravno pravo
  • Kazensko materialno in procesno pravo
  • Finančno pravo, gospodarsko pravo
  • Civilno pravo: osebno, stvarno, obligacijsko, dedno
  • Družinsko, delovno, socialno pravo
  • Mednarodno javno in zasebno pravo
skupine prava
Skupine prava
  • Pravne panoge združimo v skupine prava
    • Notranje : mednarodno pravo
    • Javno : zasebno pravo
    • Materialno : formalno ali procesno pravo
uresni evanje prava
Uresničevanje prava
  • Odločanje: soočanje splošnih pravnih pravil s konkretnimi dejstvi
      • Npr. sodnik, ki odloča o odškodninskem sporu:
        • Ali je škoda res nastala
        • Kdo jo je povzročil
        • Najti splošno pravilo, ki ureja odškodninsko odgovornost
        • Ob soočenju pravila in dejstev izreči sodbo
        • S katero krivemu naloži nadomestitev škodo in zagrozi s prisilno izvršitvijo, če ne bo spoštoval sklepa sodišča
pravnovarstveni postopki
Pravnovarstveni postopki
  • Upravni postopek
  • Kazenski postopek
  • Pravdni postopek
  • Izvršilni postopek
  • Nepravdni postopek
ad