1 / 28

Prenova in širitev projekta

Prenova in širitev projekta. Dr. Vasja Vehovar - vodja projekta Luka Kogovšek, MBA - vodja poslovnih raziskav. Razvoj projekta RIS. Začetki v letu 1995, prve raziskave 1996 Poslanstvo projekta: raziskovanje in dokumentacija interakcije IKT in družbe v Si neprofiten projekt

afram
Download Presentation

Prenova in širitev projekta

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Prenova in širitev projekta Dr. Vasja Vehovar - vodja projekta Luka Kogovšek, MBA - vodja poslovnih raziskav

  2. Razvoj projekta RIS • Začetki v letu 1995, prve raziskave 1996 • Poslanstvo projekta: • raziskovanje in dokumentacija interakcije IKT in družbe v Si • neprofiten projekt • Štirinajst let kontinuiranega raziskovanja • Znanstveno raziskovanje (informacijska družba, indikatorji,...) • Javni naročniki (eUprava, eIzobraževanje,...) • Poslovni naročniki (IKT industrija, bančništvo,…)

  3. Štiri spremembe/prilagoditve projekta RIS Prenovljena stran http://ris.org Sodelovanje s Statističnim uradom, analiza uradnih podatkov in podatkov Eurostat Večji poudarek na sinteznih (npr. blogi, projekcije) in tematskih raziskovalnih poročilih (npr. IKT v izobraževanju) Obnovitev in razširitev poslovnih raziskav

  4. 1. Prenova spletnega mesta

  5. 2. Statistični urad in Eurostat

  6. Primerjave RIS-SURS

  7. Statistični urad 2008 (10-74 let)

  8. Primerjave SURS-Eurostat

  9. 3. Sintezna in tematska poročila

  10. Blogi Eurostat (% populacije)

  11. Blogi SURS (% uporabnikov interneta)

  12. Blogi RIS (% mesečni uporabniki)

  13. Projekcije 2002-2007 (10-74 let)

  14. Projekcije 2009-2015 (10-74 let)

  15. Mobilni internet (% populacije)

  16. 4. Poslovna poročila

  17. Raziskovalna področja in umestitev

  18. Primeri splošnih izsledkovpanožnih raziskav (Jan, Feb ’09)

  19. Ris’09 e-Avtomobilizem • Več kot 360.000 Slovencev se o nakupu vozila informira prek spleta, okoli 280.000 pa jih je že obiskalo spletne strani trgovca, kjer so kupili zadnji avto. • Internet je postal najpomembnejši medij v informativno-nakupnem procesu vozil - prehitel je vse druge medije in tudi mnenje avtomehanika oz. serviserja. • Velika večina (86%) slovenskih uporabnikov spleta opaža avtomobilistične oglase na spletu, nanje pa vsaj občasno klikne več kot 300.000 različnih uporabnikov spleta. • Tretjina (34%) voznikov, ki uporabljajo tudi internet, želi, da jih prodajalec v procesu nakupa usmerja na informacije na internetu, tretjina (33%) pa je načeloma že pripravljena tudi na administrativni del nakupa preko interneta.

  20. Ris’09 e-Nakupovanje • Podobno kot v drugih državah se povečuje delež e-potrošnje v skupni končni potrošnji (ocena RIS: 0,49% leta 2004; 0,89% leta 2008), pri tem pa Slovenija za najrazvitejšimi državami zaostaja za 5-7 let, saj so npr. ZDA podobne deleže dosegale v začetku tega stoletja, danes pa se on-line prodaja bliža že 4% končne potrošnje. • Ocena agregatne spletne potrošnje v Sloveniji se je od leta 2004 povečala za trikrat, od 34,6 milijona evrov na 105,2 milijona – največ na slovenskih spletnih straneh (16 milijonov evrov leta 2004 na 63 milijonov evrov leta 2008). • Od leta 2004 se je zgodil pomemben premik k nakupovanju v slovenskih spletnih trgovinah: kar 62% spletnih kupcev v letu 2008 je celotno vrednost nakupov preko interneta opravilo v slovenskih spletnih trgovinah.

  21. Ris’09 e-Nakupovanje (2) Najpogosteje obiskane slovenske spletne trgovine so Mimovrste, Bolha, Neckermann, Bigbang, Merkur, EnaA in Mercator. Povprečno število nakupov se je od leta 2004 povečalo iz 4,9 nakupa na 6,5 nakupov v preteklih 12 mesecih, v povprečju so anketiranci za spletne nakupe zapravili 300 evrov. Internet je v splošnem vplival na potrošnjo 53% aktivnih uporabnikov interneta (15-65 let): bodisi so preko interneta opravili nakup, bodisi so na potrošnjo posredno vplivale informacije s spleta. Podatki o povprečni vrednosti nakupov preko spleta kažejo, da so «bolj zapravljivi« moški, stari med 40 in 59 let, z višjo stopnjo izobrazbe, višjimi dohodki v gospodinjstvu in so pogostejši uporabniki interneta.

  22. Ris’09 e-Farmacija • Ob prvih znakih bolezni se na internet po informacije obrne 37% uporabnikov interneta. • Zdravstvene informacije preko spleta v največji meri iščejo akutno ali kronično oboleli, v starosti od 30 do 50 let, vedno pogosteje pa tudi zdravniki. • Nižja cena, popolne informacije in možnost povezave nakupa z elektronskim receptom so dejavniki, ki bi povečali spletno nakupovanje zdravil in zdravstvenih pripomočkov. • Več kot 80% uporabnikov interneta bi nakup zdravila opravili preko spleta, če bi obstajala spletna stran, ki bi nudila popolne informacije o zdravilu in zdravljenju, ter bi ji lahko povsem zaupali.

  23. Ris’09 e-Bančništvo • Slovenija glede e­bančništva v populaciji 16-74 let med uporabniki interneta izrazito zaostaja za EU (SI – 21%, EU27 – 29%), posebej za vodilnimi (NO – 75%, FI – 72%). Zaostanek se v zadnjih letih povečuje. • V štirih letih se je število uporabnikov podvojilo, od 10% na 21% v populaciji 10-75 let, kar pomeni povprečno letno rast 15%, v 2008 uporablja storitve e-bančništva 312.000 Slovencev. • V razvitejših državah delež uporabnikov e-bančništva v populaciji (16-74 let) v zadnjih letih narašča za okoli 4 odstotne točke letno, v Sloveniji pa le za 2 ali 3 odstotne točke (po podatkih EUROSTAT). • Uporaba e-bančništva je še naprej najpogostejša v starostni skupini 30-49 let, med izobraženimi ter zaposlenimi. Neuporabniki so med mladimi, med manj IKT pismenimi, med starejšimi in med novimi uporabniki interneta.

  24. RIS - Prednosti za naročnike (1) • Visoka kakovost, strokovnost in praktična naravnanost raziskovalnih poročil s priporočili strokovnjakov iz industrije; • Ugodno razmerje med kakovostjo in ceno raziskovalnih poročil kot posledica neprofitnosti projekta RIS; • Največja slovenska baza primarnih in sekundarnih podatkov, ki omogoča poglobljene primerjave, izvedbo trendov in priporočil; • Metodologija - podvržena najstrožjim raziskovalnim kriterijem na spletu;

  25. RIS - Prednosti za naročnike (2) • Sooblikovanje panožnih raziskav z možnostjo brezplačnega vpliva na vključevanje raziskovalnih vprašanj po izbiri naročnika; • Uporaba naprednega spletnega orodja za izvajanje samostojnih raziskav naročnika www.1ka.si; • Podpora neprofitnemu raziskovalnemu projektu, vsa pridobljena sredstva vračamo v raziskovalno dejavnost z namenom izdelave širokega spektra javno dostopnih raziskovalnih poročil in drugih vidikov poslanstva projekta RIS.

  26. Cene poslovnih poročil RIS

  27. Vprašanja? SPLOŠNE INFORMACIJE:Tina Kozic, Tel: (01) 5805-286, tinak@ris.org POSLOVNA POROČILA:Luka Kogovšek,luka.kogovsek@ris.org

More Related