EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA
Download
1 / 122

EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR - PowerPoint PPT Presentation


  • 336 Views
  • Uploaded on

EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR. 1. del Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR. UVOD. SODOBNO TRŽNO GOSPODARSTVO Proizvodno tehnološka in lastninska struktura. Podjetništvo in tržna struktura. Vloga države v sodobnem gospodarstvu.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR' - yoshio-beasley


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR


1. del

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR


UVOD

  • SODOBNO TRŽNO GOSPODARSTVO

  • Proizvodno tehnološka in lastninska struktura.

  • Podjetništvo in tržna struktura.

  • Vloga države v sodobnem gospodarstvu.

POLITIČNO EKONOMSKI PROBLEMI SODOBNEGA

GOSPODARSTVA

  • Dilema ekonomskega koordinacijskega mehanizma: slabosti trga.

  • Monetarni problemi, inflacija in stagflacija.

  • Sodobni vidiki monetarizma.

  • Različne oblike inflacije in brezposelnosti.

  • Vloga fiskalne politike.

  • Makroekonomija odprtega gospodarstva: komparativne prednosti, valutni tečaji in mednarodno gospodarstvo.

  • Različne oblike protekcionizma.

  • Zunanja zadolženost.

  • SLOVENIJA V PROCESU PREOBRAZBE

  • Ekonomski, politični in socialni problemi.

  • Razvojna strategija slovenske družbe.

  • Proces lastninjenja in podjetništvo.


EKONOMSKI PROBLEM DRUŽBE

  • Kaj naj se producira?

2. Kako naj se producira?

Vlada lahko preko javnih podjetij sama producira dobrine ali pa jih od privatnega sektorja.

Vlada je na številnih področjih prisotna tudi preko svojih politik – npr. Z davčno in carinsko politiko draži ali pocenjuje posamezne produkcijske tvorce, tehnologije in s tem (de)stimulira njihovo uporabo

3. Za koga producirati?

Vladne odločitve o transfernih, davčnih, socialnih politikah pomembno določajo obseg dohodkov posameznih skupin prebivalstva.

4. Kako se sprejema javne odločitve?

Proces javne izbire oziroma javnega odločanja je zapleten. Posamezniki imajo različne potrebe glede različnih javnih dobrin in proces njihovega usklajevanja je dolgotrajen in zapleten.. Večina odločitev je sprejeta posredno (vlada, parlament, lokalne skupnosti).


100%

PREB.

50

40

10

0 50 100% DOHODKA

LORENZOVA KRIVULJA


N

G

E

K

KRIVULJA PRODUKCIJSKIH MOŽNOSTI DRUŽBE GLEDE NA KOMBINACIJO JAVNIH IN PRIVATNIH DOBRIN

Privatne

dobrine

Javne

dobrine


NEUČINKOVITOST TRGA KOT RAZLOG

VLADNE AKTIVNOSTI

Zahodna ekonomska teorija je identificirala vrsto področij oziroma vzrokov neučinkovitosti trga, ki zahtevajo posredovanje in

prisotnost vladnega sektorja:

  • nekonkurenčna tržna struktura,

  • alokacijska funkcija vlade,

  • eksternalije,

  • nepopolnost trga,

  • informacijska funkcija vlade,

  • stabilizacijska funkcija vlade,

  • distribucijska funkcija vlade,

  • vlada kot varuh zakonitosti in objektivnega interesa.


PRIVATNE IN JAVNE DOBRINE

A) Če so koristi od potrošnje posamezne dobrine omejene le na posameznika, ki jih troši, je ta dobrina čista privatna dobrina. Vsi drugi so iz potrošnje te dobrine izključeni. Način potrošnje posamezne dobrine (privatnost ali javnost) pa ni vezan na sektor, v katerem je producirana in distribuirana: podjetjih privatnega ali javnega sektorja.

B) Če koristi od potrošnje enote dobrine lahko troši skupaj več potrošnikov in to tako, da potrošnja enega v ničemer ne omejuje količine ali kakovosti potrošnje drugega, je dobrina čista javna dobrina.

C) V večini primerov se javnost in privatnost dobrin prepletata. Število prejemnikov koristi javne dobrine običajno pogojuje način njenega financiranja. Tržna ekonomija lahko ob določenih predpostavkah zagotovi učinkovito produkcijo privatnih dobrin. Trg je še vedno najboljši mehanizem zagotavljanja privatnih dobrin. Številne dobrine pa nimajo takšnih lastnosti (npr. Svetilnik na morju, javna razsvetljava) in njihovo trošenje ni rivalsko izključujoče. Družba in gospodarstvo takšne dobrine potrebujejo in tu mora vlada s svojimi dohodki financirati produkcijo javnih dobrin.


NEKONKURENČNA TRŽNA STRUKTURA

Na trgih, kjer se pojavljajo monopoli, mora vlada bodisi s svojimi politikami bodisi z lastno produkcijo (podjetji) povečati stopnjo konkurenčnosti. Odstraniti mora ovire prostemu vstopu; povečati število producentov in potrošnikov tako, da nobeden ne bo mogel vplivati na ceno; poskrbeti za popolno obveščenost producentov in potrošnikov.


ALOKACIJSKA FUNKCIJA VLADE

Vlade z alokacijskimi politikami vplivajo:

  • na razpoložljivost dobrin za v privatnem sektorju,

  • spreminjajo način kombiniranj produkcijskih tvorcev,

  • spreminjajo način kombiniranj produkcijskih tvorcev,

  • vplivajo na cene produkcijskih faktorjev in produktov.

Razlog, da trgi privatnih dobrin ne morejo producirati čistih javnih dobrin, je nezmožnost izključevanja neplačnikov. Čiste javne dobrine imajo namreč dve značilnosti:

  • dodatni uporabnik koristi javnih dobrin ne povzroči dodatnih stroškov,

  • praviloma je iz uživanja takšne javne dobrine posameznika težko ali nemogoče izločiti.


ALOKACIJSKA FUNKCIJA VLADE

Razlikujemo med javno preskrbo javnih dobrin in javno produkcijo.

  • Privatne dobrine lahko proizvajajo in prodajajo tako privatna kot javna podjetja.

  • Javne dobrine lahko proizvajajo privatna podjetja in nato prodajajo vladnemu sektorju ali pa se proizvajajo v vladnem sektorju.

  • Če govorimo o javni preskrbi, mislimo na način financiranja – preko proračunov in na njihovo dostopnost brez plačila (polne) cene.

  • Gre torej za dvojno odločitev: ali proizvajati privatne ali javne dobrine in ali proizvajati (javne in privatne) dobrine v javnem ali privatnem sektorju.


KRIVULJA PRODUKCIJSKIH MOŽNOSTI

B

A

Dobrine

za javni

sektor

X

Dobrine

za privatni

sektor

C

D


INFORMACIJSKA FUNKCIJA VLADE

  • Vlada je aktivna pri reguliranju sporočil, ki jih morajo proizvajalci sporočiti potrošnikom.

  • V to skupino štejemo npr. Napise o škodljivosti kajenja na cigaretnih škatlicah, pa sestavo pijač, hrane in drugih izdelkov na embalaži.

  • Določene vrste informacij (npr. Vremenske informacije, informacije za varno plovbo..) so javne dobrine.


NEPOPOLNOST TRGA

  • Trgi so nepopolni glede asortimana produktov, ki so ga sposobni priskrbeti.

  • Privatni trgi so zlasti neučinkoviti pri zagotavljanju zavarovanja in kreditov:

  • zavarovanje nepremičnin pred poplavami, demonstracijami,

  • zavarovanje varčevalcev pred izgubo njihovih prihrankov zaradi nesolventnosti bank,

  • vladne garancije za študentske kredite,

  • programi za kreditiranje kmetov, majhnih podjetij, mednarodnih poslov, hipotek na hišah.


EKSTERNALIJE

V številnih primerih produkcija privatnih dobrin povzroča stranske učinke, ki vplivajo na posameznike in institucije kot škode ali koristi (npr. zastrupljanje okolja pri produkciji številnih izdelkov).

V primeru takšnih eksternalij je tržna alokacija resursov pogosto neučinkovita, saj producenti ne nosijo vseh stroškov (negativnih eksternalij), ki jih s svojo produkcijo povzročajo.

Vlada reagira na eksternalije različno:

  • Oblikuje ustrezno regulacijo: emisijske standarde, načine prečiščevanja (namesto standardov lahko predpiše tudi progresivni davek na obseg emisije).

  • Za negativne eksternalije lahko predpisuje tudi kazni, za pozitivne pa nagrade.


STABILIZACIJSKA FUNKCIJA VLADE

  • Z makroekonomskimi politikami vlada uresničuje svojo stabilizacijsko funkcijo.

  • Stabilizacijske politike se ne ukvarjajo samo z nezaposlenostjo in inflacijo, marveč morajo upoštevati tudi rast outputa. Davčne politike lahko vplivajo na nagnjenost k varčevanju in pripravljenost k investiranju ter posledično na na obseg oblikovanja kapitala.

  • Vladni izdatki prispevajo k celotnemu (privatnemu in javnemu) povpraševanju, medtem pa koga davki zmanjšujejo.

  • Problem ustrezne politike ni le izbrati smer spreminjanja, marveč tudi določiti pravilno dinamiko in obseg spreminjanja.

  • Na strani vladnega trošenja se lahko oblikujejo ustrezni programi zaposlovanja; javni kapitalski skladi, usmerjeni v zviševanje produktivnosti in povečanje stopenj rasti; subvencije lahko povečujejo pripravljenost privatnega sektorja za investiranje.

  • Potrebno je doseči takšno kombinacijo monetarnih in davčnih politik (policy mix), ki bo omogočila doseganje postavljenih gospodarskih ciljev.


DISTRIBUCIJSKA FUNKCIJA VLADE

  • Vprašanje “pravične distribucije”.

  • Distribucija dohodka in premoženja je v prvi vrsti odvisna od distribucije sposobnosti in drugih produkcijskih dejavnikov, ki jih imajo posamezniki.

  • Distribucija dohodka med posamezniki pa tudi med institucijami je torej odvisna od distribucije sposobnosti in drugih produkcijskih dejavnikov, ki jih imajo posamezniki.

  • Funkcija vladnih distribucijskih politik je torej spreminjanje distribucije dohodka, ki jo narekuje trg, v smeri večje enakosti in pravičnosti.

  • Welfare ekonomija je ekonomsko učinkovitost opredelila na način, ki izključuje vpliv razdelitve.


DISTRIBUCIJSKA POLITIKA

  • Distribucijska politika se v veliki meri opira na tri davčne instrumente:

  • Davčno-transferna shema kombinira obdavčenje skupin z visokimi dohodki s subvencioniranjem gospodinjstev z nizkimi dohodki.

  • Progresivno obdavčenje dohodkov se lahko uporabi za financiranje javnih storitev.

  • Redistribucija dohodka lahko poteka tudi preko dodatnega obdavčenja luksuznih dobrin in subvencioniranju dobrin, ki jih pretežno trošijo revnejši sloji.


VLADA KOT VARUH ZAKONITOSTI IN OBJEKTIVNEGA INTERESA

  • Vlada lahko deluje kot izdajatelj prepovedi (uporaba in prodaja mamil, orožja, alkohola) ali kot predpisovalec obveznosti uporabe (varnostni pasovi, higienski in sanitarni standardi, osnovnošolska izobrazba).

  • Pogosto lahko vlada doseže iste učinke npr. z davčno politiko (namesto prepovedi uvoza zviša carinsko stopnjo).


2. del

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR


TIPIČNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA NEPROFITNIH ORGANIZACIJ

A) Temeljni cilj ni doseganje ekonomskega rezultata.

B) Ustarjeni dobiček ne izplačujejo lastnikom ali zaposlenim.

C) Deležne so davčnih ugodnosti, dotacij, donacij in drugih podpor.

D

D) Praviloma ne delujejo na tržnih načelih.


NEPROFITNA ORGANIZACIJA IN NJENO OKOLJE

  • 1. NARAVNO OKOLJE

  • prebivalstvo

  • naravna bogastva

  • topografske značilnosti

  • klima

  • 2. KULTURNO OKOLJE

  • socialno varstvo

  • izobrazba

  • delovne navade

  • tradicija

  • prevladujoče vrednoste

  • vodilna filozofija

  • potrebe ljudi

  • 3. POLITIČNO OKOLJE

  • mednarodni politični položaj

  • pravni sistem

  • politične organizacije in določanje političnih ciljev

  • delovanje uprave in sodstva

  • vodenje nosilcev oblasti

  • porazdelitev moči


NEPROFITNA ORGANIZACIJA IN NJENO OKOLJE - nadaljevanje

  • 4. GOSPODARSKO OKOLJE

  • dinamika gospodarskih dejavnosti doma in v svetu

  • gospodarska infra in super struktura

  • gospodarski sistem

  • gospodarska politika

  • razvitost gospodarstva

  • struktura gospodarstva

  • naravna bogastva

  • 5. TEHNIČNO-TEHNOLOŠKO OKOLJE

  • potrebe družbe

  • znanje in razumevanje tehnično tehnoloških pojavov

  • izkušnje in tehnika

  • domišljija in spretnost

  • redukcija tehničnih novosti pri uporabi


VRSTE NEPROFITNIH ORGANIZACIJ

PRAVNO-

ORGANIZACIJSKE

OBLIKE

1.

PODJETJA

2.

ZAVODI

4.

DRUŠTVA

3.

USTANOVE


NEPROFITNE ORGANIZACIJE: podjetja

PRAVNO-ORGANIZACIJSKE OBLIKE:

PRIVATNA ALI ZASEBNA PODJETJA, to je individualno podjetje ali družba (osebne in kapitalske družbe)

  • JAVNA PODJETJA, ki se pojavijo zaradi tržnih monopolov ali posebnega interesa države na posameznem področju (pošta, železnice, vojaška industrija…)

  • MEŠANA PODJETJA, kjer je del kapitala zasebnega, del pa javnega


CILJI DELOVANJA NEPROFITNE ORGANIZACIJE

  • zagotoviti določene storitve (transport, izobraževanje, rekreacija, zdravstvene usluge) vsem članom družbe, ne glede na njhovo sposobnost plačevanja teh uslug;

  • zagotoviti službe, ki drugače ne bi mogle biti organizirane in ki jih nihče ne plačuje (kot npr. gasilci, policija);

  • zagotoviti storitve po nižjih stroških, kot bi bili v primeru, če bi bila njihova organizacija izpeljana v profitnem sektorju;

  • razne organizacije za zaščito pravic in svoboščin državljanov.


PREDNOSTI USTVARJANJA DODATNEGA DOHODKA

  • finančna neodvisnost omogoča iskanje novih virov

  • neprofitna organizacija lahko zaradi finančne neodvisnosti dosega višji nivo kvalitete,

  • usmeritev v trg pomeni pot k zadovoljevanju uporabnikovih želja in potreb.


TEMELJNE FAZE POSLOVNEGA PROCESA:

NABAVA

PROIZVODNJA OZ.

OPRAVLJANJE STORITEV

PRODAJA

OKOLJE

OKOLJE

FINANCIRANJE


SESTAVINE POSLOVNEGA

PROCESA

DELOVNA

SREDSTVA

DELOVNI PREDMETI

(predmeti dela)

DELO,

kjer lahko govorimo

o lastni delovni sili

oz. delavcih

TUJE STORITVE

(tuja delovna sila)


DELOVNA SREDSTVA

  • ZEMLJIŠČA; t.j. prostor, kjer poteka delovni proces.

  • ZGRADBE; vsi objekti, ki se uporabljajo v poslovne namene.

  • OPREMA; stroji in naprave s katerimi se obdelujejo, dodelujejo ali predeljujejo delovni predmeti.

  • DOLGOLETNI NASADI (vinogradi, sadovnjaki);

  • OSNOVNA ČREDA (plemenska in delovna živina);

  • DROBNI INVENTAR.


ZNAČILNOSTI DELOVNIH SREDSTEV

  • V produkcijskem procesu ne spreminjajo svoje prvotne oblike.

  • V produkcijskem procesu sodelujejo večkrat.

  • Obrabljajo se postpoma, zato sodelujejo v več zaporednih produkcijskih procesih v času svoje življenske dobe.


PREDMETI DELA (delovni predmeti):

  • PRAVI DELOVNI PREDMETI

  • surovine,

  • osnovni materiali,

  • polproizvodi, deli in lastna nedokončana proizvodnja.

  • POMOŽNI DELOVNI PREDMETI:

  • pomožni delovni predmeti (veziva, kemikalije, embalaža),

  • pogonske tvarine (elektrika, bencin),

  • režijski materiali ( pisarniški materail, stroški ogrevanja, čiščenja).


OBRAČANJE OBRATNIH SREDSTEV

Koeficient obračanja = ----------------------------------------------------

Promet v obdobju

povprečno stanje obratnih sredstev

Trajanje enega obrata = -------------------------------

360

koeficient obračanja


SREDSTVA NEPROFITNE ORGANIZACIJE

DENAR

STVARI

PRAVICE


OSNOVNI KAPITAL NEPROFITNE ORGANIZACIJE

Glede na lastnike neprofitne organizacije ločimo:

DRUŽBENI KAPITAL

DRŽAVNI KAPITAL

ZASEBNI KAPITAL


VIRI

SREDSTEV

TRAJNI VIRI

(lastni viri ali kapital)

TUJI VIRI SREDSTEV

(obveznosti)

PASIVNE ČASOVNE

RAZMEJITVE


VRSTE DOLGOROČNIH

FINANČNIH NALOŽB:

  • LOČIMO:

    • dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij;

    • dolgoročno dana posojila;

    • dolgoročno dane depozite in varščine;

    • dolgoročne naložbe v nakupljene lastne delnice.

  • DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE PA LOČIMO TUDI NA:

    • dolgoročne finančne naložbe v državi,

    • dolgoročne finančne naložbe v tujini.


Osnovna

sredstva

Lastniški kapital

Obratna

sredstva

Dolgoročne obveznosti

Kratkoročne obveznosti

BILANCA STANJA

Poenostavljen prikaz bilance stanja:

AKTIVA

PASIVA


PRIHODKI IZ POSLOVANJA

  • Ločimo naslednje vrste prihodkov iz poslovanja ali poslovnih prihodkov:

  • prihodki od prodaje proizvodov,

  • prihodki od prodaje storitev,

  • prihodki od prodaje materiala,

  • prihodki od prodaje blaga,

  • prihodki od subvencij, dotacij, regresov, kompenazacij, premij in podobno.


PRIHODKI OD FINANCIRANJA

  • Ločimo naslednje vrste prihodkov iz poslovanja ali

  • poslovnih prihodkov:

    • prihodki od obresti,

  • prihodki od dividend,

  • prihodki od drugih udeležb v dobičku,

  • prihodki od tečajnih razlik,

  • revalorizacijski primanjkljaj.


VRSTE POSLOVNEGA IZIDA

Ločimo tri vrste poslovnega izida:

dobiček iz

financiranja

1. Dobiček iz rednega

poslovanja

DOBIČEK

dobiček iz

poslovanja

2. Izredni dobiček

ČISTI DOBIČEK

IZGUBA


TEMELJNE ZNAČILNOSTI PREDMETOV DELA v PROIZVODNEM PROCESU:

  • v poslovnem procesu izgubijo svojo prvotno obliko;

  • v poslovnem procesu se v prvotni obliki pojavijo le enkrat;

  • v enem proizvodnem procesu se v celoti porabijo

  • Predmeti dela se razlikujejo od delovnih sredstev po načinu trošenja.

  • Izgubijo prvotno oblikone menjajo prvotne oblike


POTROŠKI, STROŠKI, IZDATKI, ODHODKI

  • 1. POTROŠKI so količinska poraba ali obraba prvin pooslovnega procesa (kilogrami, metri, ure).

  • 2. STROŠEK = porabljenan količina x cena

3. IZDATKI pomenijo odliv denarja.

  • 4. ODHODKI:

    • A) REDNI ODHODKI pomenijo stroške, ki so zajeti v proizvedenih in prodanih poslovnih učinkih v danem obračunskem obdobju.

    • B) IZREDNI ODHODKI pa so stroški, ki direktno zmanjšujejo poslovni izid (npr. kazni, odpis terjatev).


STROŠKI PO MESTU NASTANKA

  • PO POSLOVNIH FUNKCIJAH (stroški kadrovanja, nabave, proizvodnje, prodaje, financiranja, informiranja, upravljanja)

  • PO STROŠKOVNIH MESTIH, kar omogoča:

  • lažje ugotavljanje stroškov po posameznih proizvodih oz. storitvah

  • ugotavljanje povzročitelja stroška,

  • določitev višine in vrste stroška, kar vse omogoča zniževanje stroškov.


NEPROFITNE ORGANIZACIJE SMATRAJO SVOJE STORITVE ZA NUJNO POTREBNE IN SE JIM NE ZDI PRIMERNO:

  • da se zahteva znižanje stroškov,

  • da se zahteva usmerjenost k novim prihodkom,

  • da kdo zahteva upravičevanje načina vodenja, stroškov, angažiranih sredstev,

  • marketing se ocenjuje kot neprimeren, nepotreben.


MANAGERJI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ NE RAZMIŠLJAJO PODJETNIŠKO

  • Njihovo šolanje ni specializirano (so npr. zdravniki, sociologi, psihologi, učitelji…);

  • če že, se učijo vodenja obstoječih organizacij;

  • ne usposablja se jih za ustvarjanje novih;

  • niso pripravljeni na spremembe v pristopu, ker bi “to ogrozilo poslanstvo organizacije”;

  • pogosto so značajsko drugačni.


RAZLOGI ZA MANJŠO INOVATIVNOST PRI POSLOVANJU PODJETNIŠKO

  • Ne soočajo se s konkurenco.

  • Nimajo finančnih sredstev za eksperimentiranje z novimi proizvodi ali metodami.

  • Ni načrtovanja in varčevanja za bodoče investicije in bodoče potrebe.

  • Managerji neprofitnih organizacij ne razmišljajo podjetniško.

  • Neprofitne organizacije smatrajo svoje storitve za nujne potrebne.

  • Nejasna navedba ciljev.

  • Kultura neprofitne organizacije je takšna, da sebe ne vidi kot podjetniško.

  • Praviloma v neprofitnih organizacijah ne najdemo nagrad za storilnost in uspešno podjetništvo.


PODJETNIŠKI ELEMENTI V NEPROFITNI ORGANIZACIJI: PODJETNIŠKO

  • razumljivi cilji in vrednote,

  • energija usmerjena na primerjalne prednosti,

  • uporaba intuicije pri odločitvah,

  • uporaba intuicije pri odločitvah,.

  • prilagodljivo okolje,

  • odlična izvedba,

  • ohranjanje moči in pomembnosti - zaupanje v projekt in vztrajanje na projektu,

  • vzgoja in razvoj izjemno dobrega kadra,

  • spretno ravnanje z različnimi institucijami in okoljem,

  • občutek za pomebne stvari in to, kako vplivati nanje,

  • aktivno in pozitivno vodstvo.


3. del PODJETNIŠKO

podjetništvo

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR


POJEM ANALIZE, METODE IN ZVRSTI PODJETNIŠKO

  • SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE RAZLIČNIH ENOT

  • NARODNO GOSPODARSKE KATEGORIJE

  • Opredelitev narodnogospodarskih kategorij

  • Struktura narodnogospodarskih kategorij

  • Primeri analize narodnogospodarskih kategorij

  • ANALIZA POSLOVANJA ENOT JAVNEGA SEKTORJA

  • Analiza poslovnih funkcij

  • Kazalci poslovanja


VLOGA PODJETNIŠTVA PODJETNIŠKO

Ekonomska vloga podjetništva

Institucionalno sistemske predpostavke podjetništva


ELEMENTI PODJETNIŠKEGA PROCESA PODJETNIŠKO

PRILOŽNOST

USTANOVITELJI

SREDSTVA


NOVE POSLOVNE IDEJE PODJETNIŠKO

Poslovna ideja in poslovna priložnost.

Podjetništvo, inovacija in invencija.

Viri poslovnih idej.


NOVE POSLOVNE PRILOŽNOSTI PODJETNIŠKO

PREPOZNAVANJE poslovne priložnosti.

OPREDELITEV poslovne priložnosti.

OCENJEVANJE poslovne priložnosti.


NAPOTKI ZA IZBOR POSLOVNE PRILOŽNOSTI PODJETNIŠKO

Pogoji poslovne priložnosti

Opis proizvoda, storitve ali dejavnosti

Trg in kupci

Konkurenčne prednosti

Ocena poslovnih rezultatov


RAZISKAVA IN ANALIZA TRGA PODJETNIŠKO

  • Tržno področje (trg, na katerem nameravate poslovati)

  • Analiza ciljnih kupcev

  • Ciljni kupci (lastnosti)

  • Število kupcev (obseg ciljnega trga)

  • Lokacija kupcev ( po posameznih skupinah)

  • Lastnosti proizvoda / storitve, ki so bistvene za kupca

  • Kriteriji odločanja kupcev pri izbiri proizvoda /storitve

  • Odzivanje kupcev na spremembe cene, kvalitete, dobav, dodatnih storitev

POSLOVNI NAČRT

  • Opis trga

  • Obseg ciljnega trga

  • Delovanje tega trga v preteklosti

  • Napovedana rast trga – tržni potencial

  • Posebnosti trga in ovire za vstop na trg

  • Tržni delež podjetja

  • Posebni načrti za izvozne trge


VODIČ ZA PRIPRAVO POSLOVNEGA NAČRTA PODJETNIŠKO

Analiza trga.

Prag rentabilnosti.

Plan trženja.

Načrt razvoja.

Vodstvene skupine.

Terminski plan.

Tveganje in problemi


NAČRT USPEHA PODJETNIŠKO

1. OCENITEV

2.

PRAG

RENTABILNOSTI

  • cena proizvoda ali storitve,

  • stroškov kapitala:

    • amortizacije,

    • obresti na kredite,

    • obresti na poslovni sklad,

    • najemnine.

  • bruto osebnih dohodkov režije in uprave,

  • stroškov računovodskih, finančnih in podobnih del. zunaj podjetja,

  • bruto plač na delavca,

  • števila zaposlenih pri določenem obsegu proizvodnje,

  • stroškov materiala pri določenem obsegu proizvodnje.


SKUPNI STROŠKI ZA LETNO KOLIČINO PODJETNIŠKO

(NETO PRODAJNA CENA – VARIAB. STR. NA ENOTO)

IZRAČUN PRAGA RENTABILNOSTI

1. KOLIČINSKI PRAG:

2.VREDNOSTNI PRAG:

KOLIČINSKI PRAG X NETO PRODAJNA CENA


dobiček PODJETNIŠKO

izguba

GRAFIČNI PRIKAZ PRAGA DOBIČKA

celotni

dohodek

stroški

skupni

stroški

fiksni

stroški

točka

preloma

proizvodnja

FORMULA:

fiksni stroški

PTD* = ----------------------------------------* prelomna točka dobička

prodajna cena - variabilni stroški





1 PODJETNIŠKO= --------------------------------------------------------------

2 = --------------------------------------------------------------

4 = --------------------------------------------------------------

5 = --------------------------------------------------------------

akumulacija (določeno razdobje)

Povprečno anganžirani kapital (določeno razdobje)

Količina proizvodov

Potroški proizvodnih faktorjev

Prihodki (določeno razdobje)

Odhodke (določeno razdobje)

Količina proizvodov

Povprečno število delavcev

3 = --------------------------------------------------------------

Prodajna vrednost proizvodov

Stroški proizvodnih faktorjev

USPEŠNOST GOSPODARJENJA (PRODUKTIVNOST) V NATURALNI MERI

POSLOVNI NAČRT


Plačilna sposobnost = --------------------------------------

Kratkoročna sredstva

kratkoročne obveznosti

Dolgoročna sredstva

dolgoročni viri sredstev

Finančna stabilnost = -------------------------------

KAZALCI POSLOVANJA


4. del --------------------------------------

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR


Razvite države --------------------------------------

Slovenija

  • 90-ta leta

  • teoretično podobno opredeljena

    vsebina in struktura reforme

  • obsega upravo v ministrstvih,

    upravnih enotah, občinah in v

    drugih lokalnih skupnostih ter

    v vseh številnih javnih zavodih

    in javnih podjetjih

  • 70-ih, 80-ih letih,

  • Vsebovale:

    • sistemski,

    • organizacijski,

    • informacijski in

    • javnofinančni vidik.

  • razmere po osamosvojitvizahtevajo v Sloveniji več in

    bolj usposobljenih javnih uslužbencev.

  • zaradi približevanja EU je potrebno prilagoditi

    zakonodajno in državno politiko ter neposredno

    delovanje uprave.

REFORMA JAVNE UPRAVE V RAZVITIH DRŽAVAH IN SLOVENIJI


POMEMBEN VIDIK IN IZHODIŠČE REFORME V VEČINI DRŽAV --------------------------------------

  • Pomemben vidik reforme:

    • področje javnih financ,

    • uvajanje ekonomskih kriterijev v delovanje javnega sektorja.

    • učinkovitost in kvaliteta.

  •  Izhodišče za ekonomski vidik reforme:

    • učinkovitost in konkurenčnost nacionalne ekonomije manjši tudi zaradi “birokratske” narave javnega sektorja.

  • Povečevanje konkurenčnosti zahteva:

    • večji nadzor zaradi zmanjšanja obremenitev gospodarstva in racionalne uporabe proračunskih sredstev,

    • večjo avtonomijo javnega sektorja, da bi se povečali njegova učinkovitost in kvaliteta.


SPREMEMBE V DELOVANJU JAVNEGA SEKTORJA --------------------------------------

Spremembe v delovanju javnega sektorja:

  • večja decentralizacija

  • operativna avtonomija

  • istočasna centralizacija pri opredeljevanju strateških ciljev in standardov delovanja.

    Nova pravila delovanja javnega sektorja zahtevajo:

  • predhodno opredelitev standardov delovanja (obseg, kvaliteto in dostopnost do storitev)

  • ugotavljanje rezultatov delovanja in vzpostavitev mehanizmov vplivanja uporabnikov storitev.


IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA --------------------------------------

FINSKA:

  • Večina reform tehničnih in visoko strokovnih služb ni bilo javne razprave.

  • Javno pozornost so pritegnile spremembe stopnje dostopnosti in stroški javnih storitev: državne železnice, pošta.

DANSKA:

  • Zaznan spremenjen odnos javnosti do javnega sektorja:

    • 80. leta: večina prebivalcev spoštuje javne institucije, ker so po njihovem mnenju odgovorni za blagostanje posameznika,

    • 90. leta: pa narašča število ljudi, ki nasprotujejo, da ima javni sektor vedno večjo moč in vpliv.


RAZLIČNE IZKUŠNJE DRŽAV --------------------------------------

IRSKA

  • državna poraba kot davki države so se povečali (povečala stopnja centralizacije).

BELGIJA

  • porastel je delež porabe države,

  • zmanjšal se je delež pobranih davkov na ravni države,

  • lokalne skupnosti so postale bolj samostojne pri pobiranju davkov, (del davkov za financiranje javne porabe na državnem nivoju).


IZKUŠNJE DANSKE PRI REFORMAH JAVNEGA SEKTORJA --------------------------------------

  • Zanimivo je stališče, da modernizacija niti ni bila najpo-membnejši cilj in največji izziv.

  • Ministrstvo za finance je povdarjalo, da je odločilen učinek programa reform sprememba dojemanja javnega sektorja s strani uporabnikov zaradi uvajanja liberalnih vrednot in tržnih kriterijev.

  • Neposredne posledice pa so bile:

  • Zaradi decentralizacije proračunskega financiranja in sprejemanja odločitev so se izboljšali delovni pogoji in managersko vodenje.

  • Povečala se je pozornost do pričakovanj uporabnikov storitev in število raziskav njihovega mnenja.

  • Znantne so bile investicije v novo tehnologijo v vsej javni upravi.

  • Na državni in lokalni ravni so vodili moderno politiko zaposlovanja in osebnega razvoja zaposlenih.

  • Poeenostavitev pravil in debirokratizacija pravne ureditve.

  • Naraščajoče zahteve po večji produktivnosti (storilnosti) državnih institucij so povečale zanimanje za stroške.


IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA --------------------------------------

NIZOZEMSKA

  • Obstajal splošen dogovor:

  • o decentralizaciji,

  • spremembah vladnih organizacij v manjša ministrstva,

  • transparentnosti proračuna.

zato ni bilo velikih razprav v parlamentu in zato tudi ne v medijih

  • Nasprotno pa je obstajala intenzivna strokovna razprava o reformah v akademskih krogih.


IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA --------------------------------------

VELIKA BRITANIJA

  • možnosti za javno razpravo so bile relativno omejene.  

  • Medijsko pozornost so zbudile spremembe v šolstvu (privatizacije).

  • Reforme centralne vlade so zbudile manj pozornosti.

  • Nekatere reforme so bile izredno nepopularne:

  • kritike reforme na lokalni ravni,

  • ustvarjanje neenakosti pri dostopu do storitev med različnimi deli države in družbenimi skupinami.


IZKUŠNJE DRUGIH DRŽAV Z REFORMAMI JAVNEGA SEKTORJA --------------------------------------

  • Zaradi pomembnosti in obsežnosti projekta je potrebno doseči najvišjo možno stopnjo soglasja o:

  • njegovi vsebini,

  • metodah,

  • neposrednih in posrednih posledicah,

  • vlogi posameznikov in družbenih skupin pri tem.  

NOVA ZELANDIJA:

  • Vsebinske reforme.

  • Osredotočitev javnosti le na nekatere spremembe (Zakon o zaposlovanju in omejevanje socialnih pravic).

  • Javnost se je razdelila na “zmagovalce” in “poražence” teh reform.

  • Splošno neodobravanje zmanjšanje politične odgovornosti ministrov.


ZNAČILNOSTI REFORME JAVNE UPRAVE NA FINSKEM --------------------------------------

Začetek: 1987

odgovorna za reformo

Ministrstvo za

notranje zadeve

Ministrstvo

za finance

Spremembe na področju

lokalne samouprave.

Oddelek za

management

Oddelek za

proračun

  • Promocijo vladnih projektov:

  • uvajanje proračunskega financiranja glede na rezultate,

  • uvajanje elementov managementa v poslovanje,

  • informatizacija poslovanja,

  • sprememba poslovanja državnih podjetij

Enota za finančni

management

Skrbi za računovod-stvo in finance orga-

nizacijskih enot.


ZNAČILNOSTI REFORME JAVNE UPRAVE NA FINSKEM --------------------------------------

1994

Analiza 6 področij:

produktivnost

struktura in velikost

javnega sektorja

ekonomičnost

politika zaposlovanja

upravni nadzor

regulacija


ELEMENTI FINANČNO MANAGERSKE REFORME NA FINSKEM --------------------------------------

PRORAČUNSKO

FINANCIRANJE

upoštevajoč rezultate

EVALVACIJA V

DRŽAVNEM

SEKTORJU

KORPORATIZACIJA

JAVNIH PODJETIJ

SPREMENJENA

POLITIKA

ZAPOSLOVANJA

(decentralizacija odgovornosti,

plačilo po storilnosti)


UGOTOVITVE EVALVACIJE --------------------------------------

Ugotovitve evalvacije so bile naslednje: 

  • zmanjšala se je stopnja državnega nadzora in usmerjanja,

  • povečala se je finančna samostojnost,

  • politika zaposlovanja je postala bolj fleksibilna,

  • zvišala se je stopnja konkurence,

  • povečala se je pestrost storitev,

  • izboljšanje kvalitete storitev in stopnje zadovoljstva uporabnikov,

  • večje povpraševanje po storitvah in večje število uporabnikov.


PREKOMERNI CENTRALIZEM IN NJEGOVE POSLEDICE --------------------------------------

Razvoj “prekomernega centralizma” je zahteval decentralizacijo:

  • Davčna decentralizacija naj bi zagotavljala bolj učinkovito porabo virov v družbi (centralizirano dodeljevanje sredstev za določene namene povzroča neučinkovito alokacijo sredstev).

  • Decentralizacija lahko poveča legitimnost lokalne oblasti, ki lažje upoštevajo potrebe in želje volivcev.

  • Centralizacija lahko zvišuje stroške upravnega nadzora in zmanjšuje učinkovitost politike centralne vlade.

  • Decentralizacija lahko zmanjša primanjkljaj državnega proračuna, če lokalne skupnosti pridobe pristojnosti za določene storitve, ne pa tudi sorazmernih finančnih virov.


VPLIV ZUNANJIH PRITISKOV IN DECENTRALIZACIJA --------------------------------------

  •  Prekomerna centralizacija prej ali slej zahteva spremembo v smeri decentralizacije.

NASPROTEN INTERES

učinkovita ekonomska politika zahteva nasprotno tendenco prenosa pristojnosti na višji nivo,

ker

želi imeti centralna vlada dominantno vlogo zaradi zunanjih pritiskov, ki so rezultat “globalne” konkurence.


SPREMEMBA V DISTRIBUCIJI PRISTOJNOSTI --------------------------------------

Spremebe v distribuciji pristojnosti med različnimi nivoji (eden od vidikov reforme javne uprave) postane zaradi nasprotujočih si interesov zahtevnejša in zato različna med državami.

Zastavlja se vprašanje:

  • Katera stopnja centralizacije oz. decentralizacije bi bila optimalna (ekonomija obsega, naraščanje neenakosti zaradi ekonomskega razvoja, učinkovitost porabe relativno redkih sredstev, dosegljivost storitev in njihov obseg ter kvaliteta)?

  • Primer odpora do centralizma: LOKALNA SAMOUPRAVA V SLOVENIJI.


STOPNJE CENTRALIZACIJE --------------------------------------

Kazalca centralizacije javnega sektorja:

  • Delež porabe države v skupni porabi države in lokalnih skupnosti.

  • Delež prihodkov države v skupnih prihodkih države in lokalnih skupnosti.

Kazalca kažeta odvisnost lokalnih skupnosti od države pri zagotavljanju javnih storitev in pri njihovem financiranju.


Država --------------------------------------

1950

-

9

1960

-

9

1970

-

9

1980

-

9

1950

-

90

ZAHODNA NEMČIJA

49.0

46.0

42.9

43.8

45.4

NIZOZEMSKA

63.0

63.3

66.4

64.2

64.3

VELIKA BRITANIJA

76.1

70.4

67.5

73.0

71.8

IRSKA

71.6

71.4

71.4

74.1

72.3

-

79.1

76.4

76.0

77.0

FRANCIJA

79.9

80.2

82.4

84.1

81.7

BELGIJA

CENTRALIZACIJA–DECENTRALIZACIJA JAVNIH STORITEV

Tabela: Povprečni delež države v skupni porabi države in lokalnih skupnosti v % v izbranih državah v obdobju 1950 – 1990

Vir: Steunenber B., Mol N., 1997, 238.


SPLOŠNA UGOTOVITEV REFORME JAVNE UPRAVE --------------------------------------

NI ENOTNEGA VZORCA OBNAŠANJA

Odprto vprašanje:

  • Ali so bile razlike pogojene z objektivnimi razlikami med državami, kot so npr. velikost države, število prebivalcev, stopnja razvitosti, dohodek na prebivalca, stopnja mobilnosti proizvodnih dejavnikov.?

Primerna stopnja za Slovenijo::

  • upoštevajoč njeno velikost, relativno poseljenost s prebivalstvom, stopnjo razvitosti oz. dohodek na prebivalca in mobilnost zaposlenih, blaga in kapitala.


VELIKOST IN PREBIVALSTVO --------------------------------------

PRIČAKOVANJE:

  • večje države imajo (po površini in prebivalstvu) manj centraliziran javni sektor,

  • velike države s heterogenim prebivalstvom, razlikami v stopnji razvitosti, razlikami v naravnih pogojih itd., omogočijo z decentralizacijo in prenosom pristojnosti na lokalni nivo prilagajanje določenim, specifičnim razmeram in boljše zadovoljevanje potreb.

PODATKI SO POKAZALI: porast števila prebivalstva v obdobju 1950-1990: pričakovan pozitiven vpliv na decentralizacijo financiranja in zagotavljanja javnih storitev samo v Zahodni Nemčiji in Franciji, v drugih državah pa je vplival celo na večjo centralizacijo.

SLOVENIJA:  ne moremo postaviti pravila, da je za Slovenijo upoštevajoč njeno absolutno in relatino velikost, boljša višja stopnja centralizacije.


DOHODEK IN BLAGOSTANJE --------------------------------------

Predpostavljamo:

  • rast dohodkov bo posledično vodila k višji stopnji centralizacije,

  • primarna razdelitev dohodkov povzroča večje razlike, zato je naloga države redistribucija dohodkov in transferi pomoči k skupinam z nižjimi dohodki.

PODATKI SO POKAZALI:

Naraščanje domačega bruto proizvoda na prebivalca nima statistično značilnega vpliva na stopnjo centralizacije.

SLOVENIJA:  ne moremo trditi, da je potrebna višja stopnja centralizacije zaradi rasti dohodka na prebivalstvo.


MOBILNOST --------------------------------------

Mobilnost je migracija prebivalstva, pretok blaga in storitev ter mobilnost dejavnikov proizvodnje.

Predpostavljamo:

  • Visoka stopnja mobilnosti omogoča občanom, podjetjem, investitorjem, da primerjajo razlike med lokalnimi skupnostmi in izberejo najboljšo za njihove namene.

  • Visoka stopnja mobilnosti je torej znak večjih razlik med področji, kar na drugi strani zahteva večjo stopnjo centralizacije na področju javnih storitev.  

PODATKI SO POKAZALI:

ni povezanosti med mobilnostjo in stopnjo centralizacije, zato tega kazalca ne moremo upoštevati.


ENOTEN KAZALEC CENTRALIZACIJE --------------------------------------

Enoten kazalec centralizacije ---vektor porabe in davkov, njegova vrednost se giblje med 0 in 1 in predstavlja štiri “čiste” tipe:

  • Popolno decentralizirano porabo, kjer lokalne skupnosti zagotavljajo vse storitve javnega sektorja in pobirajo tudi vse davke.pobira davke in skrbi za javne storitve.

  • Centralno obdavčenje in decentralizirano zagotavljanje storitev: država pobira davke, ki jih nameni lokalnim skupnostim za zagotavljanje storitev.

  • Decentralizirano obdavčenje in centralizacija storitev: za pobiranje davkov so pristojne lokalne skupnosti, ki jih nakažejo državi, ker je ta odgovorna za zagotavljanje storitev.

  • Popolno centralizirana uprava: država pobira davke in skrbi za javne storitve.


UPORABNOST IZKUŠENJ DRŽAV --------------------------------------

ZA SLOVENIJO

  • Spremembe v javni porabi in obdavčenju so povezane in vplivajo na stopnjo centralizacije.

  • Lokalne skupnosti so odvisne predvsem od davkov na premoženje oz. nepremičnine.

  • Država ima monopol nad davki na dohodke.

  • Vlade, ki dajejo prednost socialnim kriterijem in visoki stopnji enakosti, bodo zagovarjale večjo stopnjo centralizacije in obratno

PRIMER:

1% povečanja BDP na Irskem in na Nizozemskem je omogočilo 0,88% povečanje porabe države (v povprečju 0,75% povečanje).


100% --------------------------------------

PREB.

50

40

10

0 50 100% DOHODKA

LORENZOVA KRIVULJA


CENTRALIZIRANA DECENTRALIZACIJA --------------------------------------

  • Povečanje operativne avtonomije in pristojnosti posameznikov.

  • Povečanje njihove odgovornosti.

  • Vzpostavitev sistema prisile in spodbud za učinkovito in strokovno delovanje.

  • Center ohrani nadzor nad ključnimi strateškimi vprašanji:

  • razdelitev virov organizacijskim enotam,

  • cilji delovanja,

  • pravila delovanja.


CILJNA PODROČJA REFORME --------------------------------------

JAVNE UPRAVE

V projektu reforme javne uprave v Sloveniji so opredeljena naslednja ključna ciljna področja (Trpin G., 1997, 5):

  •  zagotoviti večji prenos pristojnosti in s tem omogočiti večjo fleksibilnost upravnega sistema;

  • zagotoviti boljše izvajanje nalog ter vzpostaviti ustrezne nadzorne mehanizme in boljše uveljavljanje odgovornosti;

  • razviti konkurenčnost in možnost izbire pri izvajanju upravnih funkcij;

  • razviti javne službe, ki bodo usmerjene k uporabniku;

  • izboljšati položaj javnih uslužbencev;

  • bolje izkoristiti zmogljivosti moderne informacijske tehnologije;

  • izboljšati kakovost pravne regulative; okrepiti usmerjevalno in spremljevalno funkcijo centra upravnega sistema.


5. del --------------------------------------

Reforma javnege managementa v Sloveniji: kazalci delovanja

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR


Kazalci delovanja --------------------------------------

1. Kazalci delovanja so potrebni iz notranjih in zunanjih razlogov.

2. Interno žele vodje organizacijskih enot informacije o doseganju obsega storitev in stroškov, o možnostih vključevanja in motiviranja zaposlenih.

3. Zunanje institucije zahtevajo poročilo o delu organov in organizacij, da presojajo njihovo delovanje.

4. Kazalci omogočajo boljše sodelovanje med organizacijami znotraj znotraj javnega sektorja.


Kazalci delovanja so potrebni za: --------------------------------------

1. spremljanje uresničevanja zastavljenih načrtov delovanja,

2.  presojanje rezultatov in potrebnih sredstev,

3.  presojo višine stroškov,

4.  iskanje načinov za obvladovanje in zmanjšanje

stroškov,

5.  izboljšanje kvalitete storitev,

6. določanje prioritet in usmerjanje uporabe

sredstev.


Nova pravila delovanja --------------------------------------

  • Predhodna opredelitev standardov delovanja.

  • Določitev obsega, kvalitete in dostopnosti storitev.

  • Ugotavljanje rezultatov delovanja in vzpostavitev mehanizmov vplivanja uporabnikov.

  • Ugotavljanje stroškov:

    • transparentnost,

    • primerjava,

    • pokritje,

    • zniževanje in

    • stroškovno računovodstvo na vseh ravneh.

  • Značilnosti:

    • decentralizacija in operativna avtonomija ob istočasni centralizaciji pri opredeljevanju strateških ciljev in standardov delovanja.


Vzroki za spremembe --------------------------------------

  • Spodbude in prisile za spremembe so ZUNANJE – tržno okolje:

Obstoj zadostne konkurence, prizadevanje za prodajo blaga in storitev, zahtevnost kupcev glede kvalitete in ostalih pogojev prodaje proizvodov, konkurenca s kvaliteto in ceno, finančno tveganje in možnost prenehanja poslovanja

dovolj motivov za

spremembe poslovanja

  • Bistvenodrugačen je položaj v panogah in dejavnostih, ki ne

    delujejo pod tržnimi pogoji

PODROČJE JAVNEGA SEKTORJA

prevladuje državna lastnina ob omejenem obsegu zasebne lastnine, visoka stopnja proračunskega financiranja dejavnosti, naravni monopoli in netržni pogoji proizvodnje proizvodov in storitev.

NI ZUNANJIH motivov za

spremembo poslovanja


Vzroki in posledice reforme v --------------------------------------

razvitih državah

  • Tržno usmerjene, razvite države so se soočale z neugodnimi gospodarskimi rezultati, nezaposlenostjo, proračunskimi primanjkljaji, inflacijo itd.,

  • Zahteve in pritiski javnosti po učinkovitem poslovanju (izkušnje zasebnega sektorja v javni sektor).

reformo javnega sektorja

  • Spremenjeno poslovanje javnih podjetij:

    • privatizacijo,

    • koncesije,

    • obvezne konkurenčne javne razpise,

    • komercializacijo infrastrukture,

    • soupravljanje privatnega sektorja,

    • nagrajevanje managerjev v javnih podjetjih

uvedejo


P O S L E D I C A --------------------------------------

Konkurenčnost in javni sektor

Znotraj javnega sektorja pa je popolna odsotnost kakršnekoli konkurence in možnosti izbire značilna za večino storitev državne uprave. Na splošno velja, da je država slabši gospodar pri porabi sredstev in organiziranju poslovanja.

  • obsežnosti sistema,

  • njegove velike normativnosti,

  • hierarhičnosti,

  • počasne odzivnosti na spremembe

  • premajhnih pristojnosti in odgovornosti posameznikov znotraj sistema.


Celovitost spreminjanja delovanja --------------------------------------

  • Nujna organska povezanost sistemskega, organizacijskega in javnofinančnega vidika prenove javne uprave.

  • Prenos pristojnosti:

    • redistribucija funkcij in pristojnosti,

    • večja fleksibilnost in avtonomija,

    • sprejemanje odločitev o uporabi virov in organizaciji dela,

    • povečanje učinkovitosti,

    • boljše zadovoljevanje potreb uporabnikov.


Kazalci delovanja --------------------------------------

  • Vprašanje evalvacije delovanja javnega sektorja.

  • Razvitje postopkov za spremljanje, nadzorovanje in ocenjevanje delovanja.

  • Ugotavljanje pomanjkljivosti postopkov in njihovega izboljšanja.

  • Ugotavljanja rezultatov delovanja za finančno ovrednotenje.


Sistem ugotavljanja rezultatov --------------------------------------

  • Jasna opredelitev dejavnosti, njenih sestavnih delov, razultatov in posledic.

  • Določitev namenov oz. ciljev (npr. znižanje stroškov, skrajšanje čakalnih časov itd.).

  • Primerjava z ostalimi oblikami ocenjevanja.

  • Informiranje o doseženih rezultatih.


Dobro in slabo delovanja --------------------------------------

  • Kazalci pokažejo razlike v praksi.

  • Namen uporabe kazalcev zahteva osredotočanje na dobro ali na slabo delovanje.

  • Dobro delovanje:

    • Razvojni nameni,

    • Izboljšanje kvalitete storitev.

  • Slabo delovanje:

    • Finančni nadzor,

    • Iskanje napak,

    • Previsoki potroški.

  • Nevarnost:

    • Zadovoljitev z dosego povprečnih vrednostnih kazalcev.


Dobro in slabo delovanja --------------------------------------

  • Predpostavke:

  • integracija notranjega in zunanjega informacijskega sistema ter podatkovnih baz,

  • pravočasen nadzor stroškov,

  • cost-benefit analize,

  • evalvacija kakovosti minulih odločitev,

  • vodstvo je vključeno v vse planske dejavnosti.


  • Zadostna informiranost o rezultatih znotraj organizacije ter v širšem okolju med uporabniki.


Kazalci kvalitete storitev osnovnemu –

Ločimo:

  • kvaliteto storitve ali proizvoda v javnem sektorju,

  • njegovo nudenje uporabnikom.


Kvaliteta storitev in njeni kazalci osnovnemu –

Kvaliteta storitev je določena z:

  • ustreznostjo storitev glede na zahteve uporabnikov:

  • pravočasnost,

  • dostopnost

  • točnost,

  • zaporednost storitev,

  • stopnjo udobnosti,

  • stopnjo vljudnosti...

Možni kazalci kvalitete storitev:

  • pravilnost,

  • pravočasnost,

  • dostopnost,

  • varnost,

  • prijaznost pri opravljanju storitve,

  • enostavnost,

  • razumljivost.


Kazalci kvalitete storitev osnovnemu –

Kvaliteta storitev je določena z:

  • ustreznostjo storitev glede na zahteve uporabnikov:

  • pravočasnost,

  • dostopnost

  • točnost,

  • zaporednost storitev,

  • stopnjo udobnosti,

  • stopnjo vljudnosti...

Možni kazalci kvalitete storitev:

  • pravilnost,

  • pravočasnost,

  • dostopnost,

  • varnost,

  • prijaznost pri opravljanju storitve,

  • enostavnost,

  • razumljivost.


Delovanje kazalcev osnovnemu –

  • Uporaba kazalcev deluje najbolj pozitivno, ko je

    povdarek na razvoju, izboljšanju delovanja,

    izobraževanju in v manjši meri na nadzoru in

    ugotavljanju odgovornosti.

  • Treba je zagotoviti dostopnost podatkov vsem,

    ki sprejemajo odločitve, uporabljajo storitve ali

    jih zagotavljajo na lokalni ravni.


Odnos do kazalcev delovanja osnovnemu –

  • Najboljša je kombinacija podatkov, ki jih

    zbiramo sistemsko in občasno z raziskavami in

    intervjuji.

  • Za razdeljevanje finančnih sredstev zato raje

    uporabimo skupino kazalcev, ki celovito

    zajamejo tudi kvaliteto storitev.

  • Kazalci pokažejo razlike v praksi.

  • Od namena uporabe je odvisno, ali se bomo

    osredotočili na dobro ali na slabo delovanje.

  • Za razvojne namene, izboljšanje kvalitete

    storitev je koristna podrobna analiza kazalcev

    dobrega poslovanja.

  • Za finančni nadzor so pomembni kazalci slabega

    poslovanja, ki omogočajo iskanje napak,

    prevelikih stroškov glede na rezultate itd.


METODE ZA DOLOČITEV KAZALCEV KVALITETE STORITEV osnovnemu –

Metode za določitev kazalcev kvalitete storitev:

  • pripombe oz. pritožbe uporabnikov,

  • predlogi,

  • ankete o zadovoljstvu uporabnikov,

  • izkušnje zaposlenih.

Upoštevati moramo specifičnost pritožb, okoliščine,

morebitne politične razloge itd.

UPORABNOST REZULTATOV SE POVEČA, ČE RAZISKAVE VEČKRAT PONOVIMO!


SODELUJOČI V PROCESU DOLOČANJA KAZALCEV osnovnemu –

V proces določanja kazalcev so vključeni:

  • izvajalci politik,

  • nadzorniki porabe sredstev,

  • vodilno osebje enote javnega sektorja,

  • zaposleni,

  • uporabniki,

  • prebivalci.

Praviloma so v proces določanja kazalcev vključeni predstavniki le nekaterih skupin n sicer vodilno osebje, izvajalci politik in nadzorniki porabe.


8. del osnovnemu –

Prof.dr. Stanka SETNIKAR-CANKAR


2. OCENA osnovnemu –

UPRAVLJALSKEGA PODSISTEMA

Kvaliteta kadrov

Starost vodilne ekipe

Usposobljenost vodilne ekipe

Pripadnost podjetju

Odnosi z okoljem


STRATEŠKA ANALIZA VIROV NEPROFITNE ORGANIZACIJE osnovnemu –

FINANČNA IN EKONOMSKA OCENA ORGANIZACIJE

OCENA UPRAVLJALSKEGA PODSISTEMA

OCENA TRŽNEGA PODSISTEMA

OCENA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKEGA PODSISTEMA

PRILAGODLJIVOST ORGANIZACIJE

DEJAVNIKI RAZVOJA ORGANIZACIJE


4. OCENA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKEGA PODSISTEMA osnovnemu –

Starost opreme

Stanje opreme

Izkoriščenost kapacitet

Investicijska aktivnost

Prijaznost in tehnologije okolju

Zagotavljanje kvalitete

Vlaganja v razvoj

Urejenost okolja

Kvalieteta kadrov


3. OCENA osnovnemu –

TRŽNEGA PODSISTEMA

Cena in kakovost

Konkurenčnost

Prodajne poti

Oglaševanje

Poprodajni servis

Kvaliteta kadrov

Zaščita intelektualne lastnine

Ponudba in povpraševanje

Mesto v življenjskem ciklu


5 . osnovnemu –

PRILAGODLJIVOST ORGANIZACIJE

Zakaj spreminjanje dejavnosti?

Potrebnost razširitev

Odnost med tveganjem in rutino

Predlagatelj sprememb

Sprejemanje novega znanja

Omejitvene klavzule

Vpliv državne regulative na trženje

Samostojnost organizacije podjetja


6. DEJAVNIKI osnovnemu –

RAZVOJA ORGANIZACIJE

Povečanje obsega dejavnosti

Povečanje tržnega deleža

Povečanje izvoza

Povečanje zaposlenosti


SKUPNA OCENA:

OCENA PANOGE

OCENA UPRAVLJALSKEGA PODSISTEMA

OCENA TRŽNEGA PODSISTEMA

OCENA NABAVNEGA PODSISTEMA

OCENA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKEGA PODSISTEMA

PRILAGODLJIVOST ORGANIZACIJE

DEJAVNIKI RAZVOJA ORGANIZACIJE


Primer: Potek raziskave Visoke upravne šole STANJE in PERSPEKTIVE LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI

V raziskavi so obravnavani upravno-pravni, organizacijski, ekonomski in nformacijski vidik razvoja lokalne samouprave v Sloveniji.

Za mednarodno primerjavo so bili zbrani kazalci uspešnosti, ki jih uporabljajo na Škotskem, Danskem, v Kanadi in Nemčiji.

Sistem kazalcev je zajel:

  • metodološko opredelitev kazalcev,

  • opredelitev baze podatkov,

  • določitev postopkov izračuna kazalcev,

  • določitev uporabnikov podatkov in njihove povratne informacije.

Sistem kazalcev bo služil interni analizi v lokalnih skupno-stih in izdelavi dokumentov: proračuna, plana investicij in bilanci premoženja


ad