1 / 10

Izkušnje z doktorskimi programi na UL

Izkušnje z doktorskimi programi na UL. Prof. dr. Peter DOVČ KDRŠ, UL. Sedanja umestitev doktorskega študija na UL. Doktorski študij je del podiplomskega študija. Vpisuje se skupaj z magistrskim študijem.

yanni
Download Presentation

Izkušnje z doktorskimi programi na UL

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Izkušnje z doktorskimi programi na UL Prof. dr. Peter DOVČ KDRŠ, UL

  2. Sedanja umestitev doktorskega študija na UL Doktorski študij je del podiplomskega študija. Vpisuje se skupaj z magistrskim študijem. Za magistrski študij je predvidenih 90+30 KT, za doktorski še 120 KT za raziskovalno delo. Odločitev o ločenem, dvostopenjskem podiplomskem študiju (mag, dr) oziroma enovitem doktorskem študiju je odvisna od izpolnjevanja pogojev po 1. oziroma 2. letniku podiplomskega študija. Doktorski študij nima organiziranih oblik pouka. Podiplomski študij se izvaja v okviru podiplomskih programov na članicah, v okviru interfakultetnih programov ali univerzitetnih programov. Doktorski študij je tesno povezan z magistrskim študijem in si tam “izposoja” tudi vse organizirane oblike pouka.

  3. Stopenjski ali enovit podiplomski študij? Sprva je bil enovit (doktorski) študij namenjen najboljšim študentom, ki so izkazovali mednarodno primerljivo uspešnost lastnega raziskovalnega dela. Pogoji za neposredni prehod so bili na večini članic strogi in podiplomska komisija UL je bdela nad izpolnjevanjem pogojev (objavljeni ali v tisk sprejeti članki v mednarodnih znanstvenih revijah). Odločitev financerja (MVZT, prej MZT, MŠZT), da da prednost kandidatom na enovitem doktorskem študiju, kasneje pa dopušča samo še to obliko podiplomskega študija za kandidate za MR, močno poveča pritisk na enovit doktorski študij.

  4. Pogoji za prehod na enovit dr študij Vzpostavijo se minimalni pogoji za neposreden prehod na dr. študij na UL, ki jih nekatere članice zaostrijo, da bi ohranile kakovostno raven in mednarodno primerljivost, ponekod pa postane neposreden prehod samo formalnost. Pogoj objave članka se pomakne na čas pred zagovorom doktorata, UL nima nadzora nad izpolnjevanjem pogoja objave članka. Za doktorande, ki so prej opravili magisterij, objava članka pred zagovorom doktorske disertacije ni obvezna, tako imamo dve vrsti kandidatov za naslov dr. znanosti, ki nista v enakopravnem položaju.

  5. Delež odobrenih neposrednih prehodov na dr študij v obdobju 1995-2005 % * *232<N<462

  6. Pripombe na sedanje programe Manj konvencionalnih oblik pouka (predavanj), več interaktivnega učenja (PBL, seminarji) Več izbirnosti in interdisciplinarnosti programov, izmenjave učiteljev, tudi s tujino Partnerstvo z drugimi univerzami (problem jezika), mobilnost študentov Občutna “upočasnitev” napredovanja po prvem letniku (izjema FS) Razlika med MR in študenti, ki so zaposleni v gospodarstvu Preobsežni izpiti, ki niso odtehtani z ustreznim številom KT

  7. V luči Bologne Katere vsebine vključiti v organizirane oblike pouka? Koliko povezovanja med članicami in kakšna naj bo organizacija študija? Logika razmejitve (zaokrožitve) področij po članicah ali povezovanje znotraj znanstvenih področij? Izbirnost in prehodnost (interdisciplinarnost) Skupni programi z drugimi univerzami?

  8. Predlog prenove DOKTORSKIH PROGRAMOV- 3. STOPNJE Trajanje študija : 3 leta Obseg: Skupen obseg 180 KT, najmanj 60 KT organiziranih oblik študija (35. člen zakona) Obvezne vsebine študijskega programa: (35. člen zakona) splošni podatki o programu, opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo, podatki o mednarodni primerljivosti programa, podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda, predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študij obveznosti po ECTS, podoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa, merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, pogoji za napredovanje po programu, pogoji za prehajanje med programi, pogoji za dokončanje študija, opredelitev znanstvenega naslova, oblikovanega v skladu z zakonom. Poleg teh pa se s predmetnikom določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta Pogoji za vpis: V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal: študijski program druge stopnje študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 KT, najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja ter izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 KT. Kreditno vrednotenje: (Merila za ECTS) 1 KT pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta; letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur. Študijski programi morajo biti sestavljeni tako, da posamezni letnik obsega 60 KT, semester pa 30 KT. Posamezni predmet mora biti ovrednoten z najmanj 3 KT, priporočljivo število KT za posamezni modul je najmanj 5 ali večkratnik tega števila. Doktorsko nalogo je potrebno kreditno ovrednotiti. Izbirnost: najmanj 10% izbirnih vsebin Mobilnost: najmanj 10 KT vsebin iz drugih programov

  9. Problemi • Kam z vsebinami, ki niso vključene v drugostopenjski študij in zanje ni “prostora” v dr študiju? • Kaj so področja podeljevanja doktoratov (znanstvene discipline, strokovne discipline, področja, ki jih pokrivajo članice)? • Potrebujemo poleg znanstvenih tudi strokovne doktorate? • Kje se zaposlujejo dr znanosti?

  10. Finski primer • 20 univerz (vse so državne), letno vpišejo 21.000 brucev (32% populacije letnika), letno podelijo cca 12.000 magisterijev in 1.400 doktoratov (6,6% vpisanih brucev) • 80% dr je zaposlenih v javnih službah na državni in lokalni ravni, 4% v privatnih neprofitnih organizacijah in dobrih 15% v industriji. • Od zaposlenih v javnih službah na državni ravni jih je 80% zaposlenih na univerzah, od tistih, ki so zaposleni na lokalni ravni pa 80% v zdravstvu.

More Related