Medicinske podatkovne zbirke

1. Medicinske podatkovne zbirke 1. del Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

2. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb splošnih zdravnikov (Covell et al., 1985): • na vsake tri paciente se v povprečju pojavita dve informacijski potrebi, ki zahtevata rabo informacijskih orodij. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

3. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb splošnih zdravnikov (glede na tip informacije): • 40% potreb po dejstvih (npr. stranski učinki zdravila X), • 43% potreb po informacijah o postopkih (npr., kaj narediti s pacientom, ki ima bolezen X), • 17% potreb po nemedicinskem znanju (npr., kako organizirati domačo oskrbo). Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

4. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb splošnih zdravnikov (glede na vsebino): • 33% potreb po inf. o načinu zdravljenja, • 25% potreb po inf. o diagnostiki, • 14% potreb po inf. o zdravilih, • 28% ostalo. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

5. Pestrost informacijskih potreb v medicini • Analiza informacijskih potreb specialistov (ista študija): • 33% potreb po inf. iz njihove specialnosti, • 66% potreb po inf. iz ostalih specialnosti. • Poanta: • V medicinski praksi se stalno pojavljajo informacijske potrebe, ki jih je možno zadovoljiti le s kombiniranjem različnih informacijskih virov. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

6. Zvrsti informacijskih virov v medicini • Bibliografske zbirke, citatne zbirke, • zbirke znanstvenih in strokovnih revij v e-obliki, • zbirke na področju “s podatki podprte medicine (evidence based medicine)”, • spletniportali: • zbrana, združena in povezana vsebina iz različnih spletnih virov, in/ali • zbrani kazalci na spletne vire. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

7. Bibliografske zbirke: Medline • Največja bibliografska zbirka v biomedicini, • avtor: National Library of Medicine (NLM), Bethesda, ZDA, • na voljo v e-obliki za obdobje 1966 – danes, • vključeni bibliografski podatki o člankih iz 4.600+ biomedicinskih revij, • v zadnjih letih 76% zapisov z izvlečkom v angl., prej pribl. 50%. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

8. Bibliografske zbirke: Medline • Velikost: 12.000.000+ bibliografskih zapisov, • trend naraščanja: 2000+ / dan,450.000+ / leto. • vsak bibliografski zapis vsebuje opis vsebine dokumenta, • opis vsebine narejen z vsebinskimi koncepti iz tezavra MeSH. • MeSH = Medical Subject Headings. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

9. Tezaver MeSH • Kaj je vsebinski koncept? • najmanjša enota znanja, zapisana z besedami ali besednimi zvezami, • koncept ima samostojen pomen, • koncept opisuje nek konkreten objekt ali pojem. • Vsebinski koncept v MeSH: • vsebinski koncept vključuje vse sinonime in leksične variante (načine zapisovanja), • en sinonim je izbran kot “prednostno ime” koncepta in ga imenujemo deskriptor. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

10. Tezaver MeSH Vsebina je v bibliografskem zapisu opisana z • deskriptorji in kvalifikatorji, npr myocardial infarction / drug therapy • (kvalifikatorji podrobneje omejijo vsebinski obseg deskriptorja), • pomožnimi koncepti, pretežno kemijske in farmakološke narave. deskriptor kvalifikator Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

11. Tezaver MeSH Face [A01] Cheek Chin Eye Forehead Mouth Nose Respiratory System [A04] Larynx Lung Nose Nasal Bone Nasal Cavity Nasal Mucosa Nasal Septum Sense Organs [A09] Ear Eye Nose Olfactory Mucosa Vomeronasal Organ Taste Buds Deskriptorji so zelo pogosto uvrščeni na različna mesta istega hierarhičnega drevesa – primer deskriptorja Nose v hierarhiji Anatomy. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

12. Tezaver MeSH • Deskriptorji (koncepti) v tezavru MeSH so urejeni hierarhično. • Vseh hierarhij je 15. • En deskriptor je lahko uvrščen v več ločenih hierarhij, npr. • Creutzfeldt-Jakob syndromeje lahko C10 - Nervous System Diseasesali F3 - Mental Disorders Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

13. MeSH: primer hierarhične pozicije deskriptorja Norepinephrine Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

14. Tezaver MeSH • Tezaver MeSH se uporablja pri • indeksiranju in • iskanju. • Javno je dostopen na spletnem naslovu http://www.nlm.nih.gov/mesh/MBrowser.html • Med iskanjem njegova hierarhična narava pomaga pri • navigaciji ob izbiri ustreznih deskriptorjev, • širjenju ali oženju iskalne zahteve. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

15. Medline • Podatki iz zbirke Medline so pri proizvajalcu (NLM) načeloma zastonj. • Obstajajo številne implementacije komercialnih ponudnikov. • Spletna implementacija na NLM je zastonj. • Uporabniški vmesnik relativno neprijazen. • Največja pomanjkljivost: pregledovalnik za MeSH ni del uporabniškega vmesnika. • Spletna implementacija PubMed na strežnikih NLM: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

16. Medline - PubMed Primer enostavnega iskanja: uporabljen deskriptor cardiovascular abnormalities. Rezultati so v obliki bibliografskih zapisov. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

17. Medline - PubMed Rezultat iskanja je lahko tudi polni dokument. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

18. Biomedicina Slovenica • Največja specializirana bibliografska zbirka pri nas. • Gradi jo Inštitut za biomedicinsko informatiko MF. • Pokriva ista vsebinska področja kot Medline. • Veljajo ista načela gradnje, vključno z MeSH, kot pri Medline. • Vključuje dela slovenskih avtorjev objavljena pri nas in po svetu in dela tujih avtorjev, objavljena pri nas. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

19. Biomedicina Slovenica • V računalniški obliki nastaja od leta 1976! • 26. 10. 2007, ob 9:00, v zbirki 128.036 zapisov. • Dostopna zastonj na spletnem naslovu http://bswww.mf.uni-lj.si/pls/bs/bs_frm?lang=SLO Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

20. BiomedicinaSlovenica Rezultati iskanja ziskalno zahtevoAvtor = Kansky Ain Deskriptor =SKIN DISEASES,VESICULOBULLOUS Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke

21. Biomedicina Slovenica Rezultat iskanjaje lahko tudi polni dokument. Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja: J. Dimec: Medicinske podatkovne zbirke