1 / 19

Družbeno razslojevanje in šport

Družbeno razslojevanje in šport. ; koncepcija ˝družbenega sloja˝ se nanaša na vertikalno členitev družbe ; razlogi za družbeno razslojevanje so V vrednotni strukturi (ocenjevanje, cilji, potrebe, norme, sankcije) V moči (uveljaviti svojo voljo ob nasprotovanju drugih)

temira
Download Presentation

Družbeno razslojevanje in šport

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Družbeno razslojevanje in šport ; koncepcija ˝družbenega sloja˝ se nanaša na vertikalno členitev družbe ; razlogi za družbeno razslojevanje so • V vrednotni strukturi (ocenjevanje, cilji, potrebe, norme, sankcije) • V moči (uveljaviti svojo voljo ob nasprotovanju drugih) • V organizaciji (organizacijsko premoženje) • V lastninskih razmerjih (dohodki, premoženje, produkcijska sredstva) • V genetskih danostih (hitrost, moč, inteligenca..) Družbena razslojenost se lahko meri s pomočjo • Objektivnih kazalcev (dohodek, premoženje, pripadnost določeni poklicni skupini, izobrazba..) • Subjektivni kazalcev (družbeni ugled, priljubljenost…) Družbeni sloj je skupina prebivalstva, katere člani imajo skupne značilnosti in se tako razlikujejo od drugih skupin prebivalstva. (pripadnik določenega sloja ima podoben socialni status; skupaj tvorijo osebe z istim / podobnim statusom družbeni sloj.

  2. Družbeni sloj in športni angažma Pripadnost določenemu družbenemu sloju in povezanost z športnim udejstvovanjem se je v preteklosti zmeraj znova empirično potrdila; tako so številne raziskave pokazale sledečo povezanost med pripadnostjo določenemu družbenemu sloju in športnim udejstvovanjem: • Pripadniki srednjega in višjega sloja se pogosteje ukvarjajo s športom kot pa pripadniki nižjih slojev, pri čemer je delež tistih, ki se nikoli ne ukvarjajo s športom, v nižjih slojev neprimerno večji kot v srednjem in zgornjem sloju; pripadniki srednjega sloja in višjih slojev namenijo tudi več časa za šport kot pa pripadniki nižjih slojev • Čim bolj nova je neka športna zvrst, tem višji je socialni status tistih, ki se prvi s tem športom ukvarjajo • Čim večji je pomen individualnega dosežka v športu, toliko višji je socialni status tistih ki se s tem športom ukvarjajo; z ekipnimi športi se pogosteje ukvarjajo pripadniki nižjih slojev • Medtem ko se pripadniki višjih slojev ukvarjajo bolj s športi, v katerih ni telesnega kontakta (ali je ta omejen), pa je praviloma slojna pripadnost športnikov takšnih zvrsti, kjer je zahtevan večji telesni kontakt, ustrezno nižja

  3. Družbeni sloj in športni angažma • V nižjih družbenih slojih je prisotno instrumentalno dojemanje lastnega telesa (preverjanje moške sile in moči) ter instrumentalni odnos do narave; prevladujejo športne zvrsti, ki nimajo nobene (ali le majhno) navezave do narave • Športno udejstvovanje pripadnikov različnih slojev pokaže tudi pomembne kvalitetne razlike; izrazitosti za značilne za posamezen sloj. Zraven tega so se v številnih raziskavah potrdila določena stališča in načini vedenja, ki so v odvisnosti od pripadnosti določenemu sloju in ki se odražajo v športu, na omembe vreden konstanten način. Splošno lahko ugotovimo, da so naslednje spremenljivke iz socialne strukture pomembne glede športnega udejstvovanja: Starost: starost je najpomembnejši faktor za športno aktivnost. V skoraj vseh športih so najbolj aktivni mladi, čeprav obstajajo tudi športne zvrsti kjer najdemo veliko aktivnih tudi med starejšimi. Po 60 letu pa se ljudje v povprečju komaj še ukvarjajo s športom.

  4. Družbena struktura in športna aktivnost Spol: Moški so praviloma bolj športni kot ženske; obstaja tudi več moških kot pa ženskih športov. V preteklosti je pri izbiri športa imelo tudi tradicionalno pojmovanje vlog (moških/ženskih) velik vpliv pri izbiri športa, vendar se ta vpliv zmanjšuje. Izobrazba/poklicni status: Z naraščajočo izobrazbo se v povprečju tudi povečuje športna aktivnost. Ob tem omogoča daljše šolanje tudi več športne prakse. Z naraščajočim poklicnim nivojem se prav tako povečuje tendenca k večji športni aktivnosti. Višji uslužbenci, uradniki in ljudje iz svobodnih poklicev se v večjem številu ukvarjajo z bolj ekskluzivnimi športi, delavci se ukvarjajo manj z športom, kmetje pa zelo malo ali nič. Dohodki: Kdor ima večje dohodke, ima več možnosti za ukvarjanje s športom, zraven tega se posamezniki z višjimi prihodki povečini ukvarjajo s športi, ki so povezani z večjimi stroški. Skupine z nižjimi prihodki se manj ukvarjajo s športom, in če se, potem navadno s cenovno ugodnejšimi športi. Velikost naselja: ugotovitve iz različnih raziskav so pokazale, da otroci, mladostniki in ženske v mestih bolje izkoriščajo obstoječo športno ponudbo kot pa primerljive skupine na podeželju.

  5. Podatki o športni aktivnosti v Sloveniji Podatki za Slovenijo v letih 1992-1998 kažejo, da je prišlo do največjega kvalitativnega in kvantitativnega premika pri ženskah in moških glede redne in organizirane vadbe; ta pri obeh narašča, hkrati pa se zmanjšuje razlika med športno neaktivnimi ženkami in športno neaktivnimi moškimi (Doupona, Petrovič, 2000)

  6. Športna aktivnost v Sloveniji Med desetimi najpopularnejšimi športi pri ženskah po letu 1992 ni niti enega ekipnega športa, pa tudi ne kontaktnega športa; moški pa bolj izbirajo športe ki temeljijo na tekmovanju, zmagovanju in premagovanju nasprotnika, ženske pa bolj izbirajo športe ki so povezani z estetiko, ter aktivnosti, ki potekajo v naravi (Doupona, Petrovič, 2000)

  7. Športna aktivnost v Sloveniji ; močen padec pri ukvarjanju s športom opazimo po 25. letu starosti (življenjske spremembe) ; do 60 leta se športno udejstvovanje postopno zmanjšuje, pomembna prelomnica pa je spet nekje po 60. letu starosti

  8. Športna aktivnost v Sloveniji

  9. Športna aktivnost v povezavi z izobrazbo Po ugotovitvah Doupone in Petroviča (2000) se v zvezi s tem v Sloveniji kažejo sledeči trendi: • Ob upadanju rednih, tekmovalnih oblik in načinov športne dejavnosti, obstaja bojazen da bomo imeli v prihodnosti kar dve izobrazbeni kategoriji ljudi v Sloveniji, ki bosta popolnoma izključeni iz tekmovalnih oblik športa; • Zaskrbljujoč je tudi velik padec (4%) rednih-tekmovalnih športnih dejavnosti ljudi četrte izobrazbene kategorije (srednješolska izobrazba), kar po njunem mnenju kaže na to, da se v Sloveniji t.i. srednji sloj deli na dva dela, pri čemer eni prehajajo v nižji, drugi pa v višji sloj, ta pa postaja tudi nosilec športne dejavnosti pri nas (tako pri udeležbi na rekreativnih tekmovanjih, kjer je potrebno plačati štartnino, kot tudi v tekmovalnem športu) • Najnižja izobražena kategorija ljudi pa si ne more privoščiti niti organizirane (strokovno vodene) vadbe, saj je športno aktivnih le 16% ljudi, od tega se jih le 1,6% organizirano ukvarja s športom • Podobna slika se ponuja, če pogledamo % neaktivnih: medtem ko se je število neaktivnih med najbolj izobraženimi med leti 1983 – 1998 zlasti v zadnjih letih močno zmanjšalo, pa je % neaktivnih pri ljudeh z najnižjo izobrazbo konstantno visok

  10. Športna aktivnost v Sloveniji

  11. Družbene skupine in šport Ena od temeljnih nalog sociologije je proučevanje družbenih skupin, saj človek kulturno nujne in potrebne veščine vedenja spozna in pridobi znotraj družbenih skupin (v družini, delovni skupini, skupini prijateljev, športni skupini…). ; skupni imenovalec vseh družbenih skupin je interakcija ki znotraj njih poteka, in katera ima za vsakega člana skupine neke učinke (outcomes); zato lahko trdimo, da so družbene skupine življenjskega pomena in pomembno vplivajo na kvaliteto življenja posameznika ; kot najbolj pogosta družbena entiteta se znotraj družbenih skupin razvijajo in izoblikujejo tako neformalni odnosi (skupine prijateljev, skupnost stanovalcev..) kot tudi visoko formalizirane oblike vedenja (športna moštva, šolski razredi..); predstavljajo kompleksnost družbenega na vsakokratni stopnji družbenega razvoja Moreno je s svojim raziskavami pri otrocih ugotovil, da se z napredujočo starostjo članov skupine spreminja tudi skupinska struktura, in sicer od preprostih k bolj kompleksnim strukturam: - faza od približno 4. – 9. leta starosti predstavlja predstopnjo družabnosti

  12. Družbene skupine in šport • v fazi od 7./9. – 13./14. leta se že oblikujejo skupine s socialnimi normami; otroci prevzemajo določene naloge znotraj skupine • od 13./14. leta nadalje pa prihaja do naslednje stopnje družbene zrelosti: oblikujejo se novo in večplastne skupinske strukture; pri tem je značilno, da so strukture predhodne faze prisotne tudi v sledeči, bolj kompleksni fazi Družbena skupina nastane, kadar se na temelju podobnih (družbeno relevantnih) značilnosti izoblikuje občutek (skupinske) pripadnosti, kateri pripomore k vzpostavitvi odnosov med člani skupine in k izoblikovanju sistematičnih vzorcev interakcije. Bistveni pogoji za obstoj družbene skupine so: • skupni motivi, cilji in interesi • skupen jezik, kateri lahko dobi posebne značilnosti (npr. skupinski žargon) • skupen sistem norm in vrednot • občutek skupinske pripadnosti – skupinska solidarnost (˝mi˝) • skupno delovanje članov skupine skozi daljšo časovno obdobje

  13. Družbene skupine in šport V sociologiji razlikujemo: • Majhne skupine: število članov skupine je majhno (nekje do 20 članov) in omogoča odnose iz oči v oči (face-to-face), tako da so stiki znotraj skupine še zmeraj pregledni, neposredni in osebni; najbolj značilna oblika skupin (v vsakodnevnem življenju kot v športu) • Velike skupine: kadar več ni možna dvostranska interakcija med vsemi člani skupine (npr. sindikati, politične stranke…) • Primarne skupine: kadar je čustvena povezanost in kontrola znotraj skupine velika, hkrati pa so odnosi med člani skupine manj določeni s strani družbenih pravil, temveč temeljijo na osebnih značilnostih, spontanosti in individualnosti posameznih članov skupine (družina, skupina vrstnikov, tolpa..). Gre za posebno obliko majhne skupine, pri čemer ta skupina posebej pomembna za posredovanje norm in vrednot, kot tudi za identifikacijo, intimnost in intenzivnost odnosov • Formalne skupine: kadar je obstoj skupine in odnosi znotraj nje določen s formalnimi pravili, prevladujejo pa neosebni in glede na funkcijo organizacije specifični odnosi (raziskovalna skupina, načeloma tudi športno moštvo)

  14. Družbene skupine in šport • Neformalne skupine: kadar se oblikujejo majhne, nenačrtovane skupine, ki temeljijo na odnosih ki potekajo iz oči v oči; te skupine se največkrat pojavijo znotraj formalnih organizacij (npr. skupina sodelavcev v podjetju, skupina prijateljev v nogometnem moštvu…) • Totalne skupine: kadar pravila in norme zahtevajo določen načinu vedenja, ki posamezniku znotraj tovrstne skupine dopušča le malo (ali nobene) individualnosti in možnosti za samorazvoj (sekte, vojska, skupine v zaporih…tipično za te skupine je, da silijo k sodelovanju pri določenih aktivnostih, tudi športu) Iz stališča posameznika razlikujemo med: • Lastno skupino (in-group) • Tujo skupino (out-group), torej skupina kateri posameznik ne pripada, lahko pa imajo takšne skupine pomemben vpliv nanj, kot recimo referenčna skupina (reference group) ali kot skupine enako starih vrstnikov (peer groups)

  15. Družbene skupine in šport Za merjenje interne strukture odnosov skupine se navadno uporablja sociometrija, ki jo je Moreno opredelil kot ˝the science of social mesurement, an architectonically structured system of social measurement with sociometric tests as its base˝ S sociometrični testi se meri socialna struktura preko merjenja privlačnosti / odvračanjem, ki obstaja med člani skupine. Predstavitev rezultatov navadno poteka s pomočjo sociomatrice, stolpičastega diagrama ali sociograma

  16. Sociometrija – tabelarna predstavitev (sociomatrica)

  17. Sociometrija – stolpičasti diagram

  18. Sociometrija - sociogram

  19. Družbene skupine in šport Ker se športna dejavnost odvija pretežno v skupinah, je skupinski kriterij ena glavnih konstitutivnih značilnosti športa ; pri večini športnih skupin kot so moštva, članske skupine, trening-skupine ali pa šolski razredi, gre za skupine ki jih lahko razvrstimo po predstavljenih kriterijih Proučevanja družbenih procesov v športnih skupinah je bilo usmerjeno zlasti na vprašanje storilnostnih sposobnosti določene skupine. Glavne teme teh raziskav so bila vprašanja glede sestave skupin (spol, starost, potrebe, sposobnosti, motivacija), glede strukture skupine (vloge, status, norme, vodenje), glede skupinske povezanosti (kohezije) kot tudi glede velikosti in naloge skupine.

More Related