Splet 2.0 : Knjižnica 2.0 : Slovenske knjižnice?

1. Splet 2.0 : Knjižnica 2.0 : Slovenske knjižnice? Okrogla miza, 2. april 2008 Strokovno posvetovanje “Slovenske knjižnice : Knjižnica 2.0”

2. K2 ? • ključna ni tehnologija (spremembe + uporabniki) • K2 kot srečevališče (informacije, zabava, lastna kreativnost, druženje…) • uporabniki (stranke, obiskovalci) kot sodelavci (koncept poosebljenih storitev, interaktivnost, ustvarjanje vsebin) • pritegniti stranke v knjižnico in knjižnične storitve zagotavljati v prostoru, v katerem stranke preživljajo svoje življenje • ne le povezovanje informacij ampak ljudi

3. ? K1 ? • vladajo red in prepovedi • statičnost • hierarhična ureditev • izogibanje spremembam • pomen nosilcev ne vsebine • stranke naj knjižnično storitev ali produkt poiščejo same

4. K2 • nov način razmišljanja • nov način delovanja • vključevanje sprememb na vse nivoje delovanja knjižnice • sprememba poslanstva • notranja reorganizacija • nova znanja in veščine (profil) zaposlenih za nove storitve • neavtoritarnost, neortodoksnost, kooperativnost, sodelovanje...

5. Tehnologija • skokovit porast uporabnikov interneta oz. spleta • zmogljive povezave • padec cen opreme • brezžična povezljivost in visoka mobilnost

6. Uporabniki, stranke, obiskovalci • spremembe v vrednotah, vedenju, potrebi po informacijah, iskanju in uporabi informacij… • spremembe v znanstvenem komuniciranju, znanstvenoraziskovalnem delu, študiju… • začetek znanstvenoraziskovalnega procesa ni več (nujno) uporaba knjižnice, njenih storitev ali proizvodov

7. Uporabniki, stranke, obiskovalci • uporaba orodij za dostop do virov (študija OCLC: 84% dodiplomskih študentov uporabi najprej Google, ko išče vire za svoje delo; na lestvici obiskanosti spletnih strani je prva knjižnica – BL - na 1.317-tem mestu, Worldcat na 6.409-tem) • vendar: ista študija govori o tem, da je npr. le mali delež anketiranih zainteresiran za uporabo družabnega programja v okviru knjižnic

8. Uporabniki, stranke, obiskovalci • značilnosti “Google generacije” (rojeni po 1993.) • bolje obvladajo računalniško tipkovnico kot ročno pisanje • raje berejo vsebine na ekranu kot na papirju • raje imajo vizualne kot tekstovne informacije • želijo biti stalno v kontaktu z drugimi, biti vključeni, kreativni – ne pasivni porabniki informacij • prednost dajejo interaktivnim sistemom (TV in časopisi niso zanimivi)

9. Uporabniki, stranke, obiskovalci • želja po hitri zadovoljitvi informacijske potrebe • mnenje, da je vse na spletu in vse prosto uporabno • neodvisnost, samostojnost, tehnična orientiranost, nepotrpežljivost, želja po novih izzivih Pravih dokazov o internetni / spletni “zasvojenosti ni! Raziskava Britanske knjižnice (2007): • 27% najstnikov pokazalo globlji interes za uporabo zahtevnejše programske podpore W2 • 57% jih uporablja relativno enostavno podporo za osnovne potrebe komuniciranja in zabave • digitalni disidenti

10. Uporabniki, stranke, obiskovalci • Vendar: • informacijska pismenost mladih se ne izboljšuje sorazmerno z uporabo novih tehnologij • zelo malo časa porabijo za pregled in vrednotenje poiskanih virov oz. informacij • informacijske potrebe poznajo slabo in s težavo izberejo učinkovite iskalne strategije • izražati se želijo v naravnem jeziku in ne razmišljati o izboru ključnih besed oz. kontroliranih pojmov, ki bodo učinkovitejši • v množici najdenih virov ne znajo oceniti njihove relevantnosti, običajno se zadovoljijo s prvimi na spisku

11. Uporabniki, stranke, obiskovalci • uporabljajo spletna orodja, ki ne zahtevajo veliko znanj in izkušenj • online strani pregledujejo zelo hitro (zlasti fantje) • ekstenzivno klikajo po hiperpovezavah in ne berejo sekvenčno • hitro se premikajo med stranmi in le malo časa namenijo branju posamezne • običajno nalogo zaključijo s tiskanjem izbranega dokumenta, bolj malo pa jih zanima vsebina

12. Knjižničarji / profil delovne sile Formalno izobraževanje? Stalno strokovno izpopolnjevanje?

13. Aplikativna uporaba spletnih orodij in knjižnice? uporaba družabnega programja za ponudbo novih storitev ali starih v novi obliki

14. wikiji (publicistična dejavnost uporabnikov, ustvarjanje novih virov, npr. učnih gradiv, sodelovanje knjižničarjev pri ustvarjanju in urejanju vsebin, npr. v Wikipediji) • blogi (novice, dogodki, mnenja o storitvah...) • RSS, podcasti (ogledi knjižnice, navodila za uporabo storitev in virov, učna gradiva, predavanja...) • skupni zaznamki (social bookmarking), oznake (tags), folksonomija • Flickr, MySpace, Facebook, YouTube …

15. ... tudi dLib ...

16. Drugo življenje (za knjižnice?) • realno in virtualno življenje • primer Second Life (anonimni vzporedni svet, virtualno podjetništvo, virtulni produkti, virtualni denar, zaposleni…) • nakup regije ali otoka za novi NUK? (nakup zemljišča, nepremičnine / gradnja, mesečni davek za regijo in DDV za imetje – Linden Labu)

17. Vsa orodja primerna vsa za vse vrste knjižnic? • ... za vse vrste uporabnikov? • Kaj sploh želijo, potrebujejo, pričakujejo uporabniki oz. obiskovalci knjižnic? • Gradijo knjižnice informacijske sisteme po meri uporabnika? • Kako se bodo uporabniki spremenili v prihodnosti? Na katero študijo uporabnikov se bodo naslanjale slovenske knjižnice???