KAZALCI DOBREGA VODENJA BOLNIKA, KI JIH SPREMLJAMO OB OBISKU BOLNIKA Z ASTMO

1. KAZALCI DOBREGA VODENJA BOLNIKA, KI JIH SPREMLJAMO OB OBISKU BOLNIKA Z ASTMO KATARINA PLANINEC dr.med SA VNANJE GORICE, ZD VIČ – RUDNIK LJUBLJANA

2. Astma je bolezen s specifičnim in trajnim vnetjem dihalnih poti • Je kronična bolezen in incidenca narašča • V ambulanti z 1800 pacienti je ~80 astmatikov

3. PRVO PRAVILO • Zdravljenje astme sledi postavitvi diagnoze, najprej diagnoza nato terapija • Brez spirometrije ni kakovostne obravnave bolnika z astmo • Anamneza: v 90% lahko rečemo, da gre za astmo • Telesni pregled je lahko normalen • Meritev pljučne funkcije ( spirometrija ) • FEV1/VC = OBSTRUKCIJA

4. DIAGNOZA • Bronhialni provokacijski test • Variabilna obstrukcija • Merjenje PEF ( PEF-metri različnih vrst ) • Variabilnost PEF: = max-min PEF/ 0,5 (max+min) • > 20% nestabilna astma • < 20% stabilna astma

5. DIFERENCIALNA DIAGNOZA ASTME • Kardiogeni pljučni edem • Pljučna embolija • KOPB • Tujek • Stenoza traheje • Diskinezija glasilk • Psihogena dispmoe

6. DRUGO PRAVILO • Ocena teže astme: pred terapijo , ob terapiji • Vedeti kdaj k pulmologu • Občasna, blaga – 75% • Zmerna – 20% • Težka – 5%

7. OSNOVNI KONCEPT ZDRAVLJENJA IN VODENJA ASTME • Astma je kronično, specifično vnetje- terapija vnetja • Inhalacijski glukokortikoidi ( IGK ) so najmočnejše protivnetno zdravilo –PREPREČEVALCI • Poslabšanje astme- obstrukcija • Terapija obstrukcije – kratkodelujoči B2 agonisti so najmočnejši bronhodilatatorji- OLAJŠEVALCI

8. ŠTUDIJA GOAL: CILJ ZDRAVLJENJA ASTME

9. VLOŽNI LIST BOLNIKA Z ASTMO • PRILOGA

10. POMEMBNO • se je navaditi meriti PEF, tako zdravniki kot tudi bolniki ( kot je to že utečeno pri merjenju krvnega tlaka ) • Voditi dnevnik astme • Skupaj narediti pisni načrt vodenja astme

11. OSNOVNI PRINCIP TRAJANJA ZDRAVLJENJA ASTME • Nadzor nad vnetjem • Osnovna zdravila so IGK - preprečevalci • Osnovni vzorec- redno jemanje IGK v najmanjšem odmerku, ki še zadostuje za dober nadzor bolezni • Ob poslabšanju bronhodilatator-olajševalec- do 20 vpihov naenkrat v presledkih

12. KAKO ZAČETI ZDRAVITI • Zdravilo, ki je priporočeno na trenutno stopnjo teže bolezni ali • Kratkotrajno zdravljenje z velikim odmerkom IGK ( sistemski GK ali IGK ) + dolgodelujoči B2 agonisti

13. STABILNOST JE LAŽJE VZDRŽEVATI KOT DOSEČI • VZDRŽEVALNO ZDRAVLJENJE • najmanjša doza IGK, ki še zadostuje, da ni simptomov astme

14. TRETJE PRAVILO • Odmerke zdravila je potrebno stalno prilagajati: • KORAK NAVZGOR • Če v 1. mesecu ni dobre stabilnosti preveri : • Pravilnost diagnoze • Sodelovanje bolnika ( ali jemlje zdravila in kako ) • Izogibanje sprožilcem astme • Izogibanje faktorjem poslabšanja astme

15. TRETJE PRAVILO • KORAK NAVZDOL • Če je astma stabilna – vsake 3 mesece – najnižji odmerek ( ? X 100 mg/dan ) • NADZOR SE S TRAJANJEM ZDRAVLJENJA IZBOLJŠUJE • Zdravnik in bolnik več vesta in sta bolj zadovoljna

16. ANTILEVKOTRIENI • TERAPEVTSKI PREIZKUS 3 TEDNE • Blaga astma • Aspirinska astma • Včasih pri težki astmi kot dodatek

17. ZAKLJUČEK • Dobro voden bolnik z astmo bo, če se bomo v grobem držali treh osnovnih načel: • Postavitev natančne diagnoze – ASTMA – nato zdravljenje • Ocena teže astme pred terapijo • Odmerke zdravil je potrebno prilagajati (navzgor, navzdol )

18. ZAKLJUČEK • Poleg tega je potrebno bolnika aktivno spraševati po simptomih astme, uporabljamo vprašalnik oziroma VLOŽNI LIST za ASTMO • Redno merjenje PEF • Aktivno sodelovanje zdravnika in bolnika je temeljnega pomena za dosego dobrih rezultatov zdravljenja • Oba, zdravnik in bolnik morata verjeti v cilj zdravljenja, ki je popolen nadzor ali pa vsaj dober nadzor 80 % • Nadzor se s trajanjem zdravljenja izboljša

19. SPORAZUMEVANJE Z BOLNIKOM KOT TEMELJ KAKOVOSTNE OBRAVNAVE BOLNIKA Z ASTMO • Sporazumevanje je temeljna veščina obravnave bolnika, še posebej bolnika s kronično boleznijo kot je astma • Kakovostno sporazumevanje naj bi bila vrlina družinskega zdravnika, ki je ponavadi tudi prvi stik z bolnikom • Bolnika moramo namreč pridobiti za trajno zdravljenje njegove bolezni

20. SPORAZUMEVANJE • Sporazumevanje predstavljajo : • Besedne veščine • Nebesedne veščine

21. NEBESEDNE VEŠČINE • Stik z očmi • Drža telesa • Pozornost • Molk • Dotik • Branje, pisanje

22. BESEDNE VEŠČINE • POZDRAV • POGOVOR • Poslušanje • Odgovarjanje • Spraševanje • Pojasnilo • Svetovanje • Sporočanje

23. AKTIVNA VLOGA ZDRAVNIKA IN BOLNIKA • Pomembna je aktivna vloga zdravnika in bolnika • Zdravnik mora bolnika nekako pripraviti za aktivno sodelovanje pri zdravljenju njegove bolezni – samozdravljenje • To zahteva zelo individualen pristop. Velikokrat je zelo težko

24. VLOGA ZDRAVNIKA • Astma je kronična, dinamična bolezen • Ocena teže astme • Osnove terapije astme ( preprečevalec, olajševalec ), tudi praktična uporaba pumpic • Stalno poučevati o ukrepih in postopkih, s katerimi se obdrži bolezen stabilno in o ukrepanju v primeru poslabšanja astme • Stalno spremljati aktivnosti astme (PEF meter)

25. VLOGA ZDRAVNIKA • Pisni načrt zdravljenja • Redne kontrole v ambulanti • Individualen pristop • Aktivno spraševanje po simptomih astme • AIR študija • Uporaba vložnega lista

26. VLOGA BOLNIKA • Da aktivno sodeluje pri zdravljenju • Da redno jemlje zdravila • De redno hodi na kontrole • Da aktivno spremlja bolezen • Da sprašuje zdravnika • Da se izogiba sprožilcem astme

27. ŠTUDIJA AIR • Je pokazala, da je večina bolnikov zadovoljna z urejenostjo svoje astme • Navajenost na simptome astme

28. ŠTUDIJA GOAL • Je pokazala, da je v 40 % možno doseči popoln nadzor v 80 % pa dober nadzor nad boleznijo

29. ZAKLJUČEK • Kakovostno sporazumevanje med zdravnikom in bolnikom je osnova in ključnega pomena za nadzor nad kronično boleznijo kot je astma • Oba se morata aktivno truditi za dosego cilja, ki je popolen nadzor nad astmo, kajti če si postavimo višje cilje tudi več dosežemo • Potreben je individualen pristop do bolnika

30. ZAKLJUČEK • V veliko pomoč nam je vložni list za astmo, ki nam olajša delo • Še tako dobra in draga zdravila niso učinkovita, če niso predpisana za pravo diagnozo, v pravem odmerku, na pravilen način in če jih bolnik ne jemlje, ker ne ve zakaj in kako naj bi jih jemal

31. ASTMA PRI OTROCIH • Težje postavimo diagnozo – do 3.leta • Ločimo dve skupini : do 5 let in od 5-15let • Težje sodelovanje pri majhnih otrocih • Starost < 4 mesece, redko astma, bolj verjeten bronhitis ( RSV ) • Starost > 2 leti – astma • Dolgotrajen kašelj – okužba z klamidijo-makrolid

32. DIAGNOZA ASTME • Bronhodilatatorni test • Obremenilni test z naporom • Terapevtski test z GK • 6 tednov 200-300 mg flutikazona • Merjenje PEF ( > 20% variabilnost) • Po 3.epizodi kroničnega bronhitisa – postavitev diagnoze – ASTMA ?

33. TEŽA ASTME • Intermitentna • Blaga • Zmerna • Huda

34. TERAPIJA ASTME • Pouk staršev in otrok • Pisni načrt zdravljenja, šola astme • IGK so varna zdravila • Preprečevalec, olajševalec • Prilagajanje odmerka IGK glede na težo astme in rast otroka

35. ZAKLJUČEK • Ker vemo, da je astma kronična bolezen in nezdravljena napreduje, je potrebno diagnozo pri otrocih postaviti čimprej ter pravočasno pričeti z zdravljenjem • Mlajši otroci starosti do 5 let z nestabilno astmo in otroci z zmerno astmo naj bi bili vodeni pri specialistu pulmologu pediatru.