1 / 11

DOSEŽENA STOPNJA RAZVOJA S podnje Savinjske doline

DOSEŽENA STOPNJA RAZVOJA S podnje Savinjske doline. Žalec, 16.1.2013. DEMOGRAFIJA. LETO 2008 40.693 prebivalcev oz. 15,6% prebivalstva Savinjske regije Število živorojenih na 1000 prebivalcev (8,2) Število umrlih na 1000 prebivalcev (8,7)

summer
Download Presentation

DOSEŽENA STOPNJA RAZVOJA S podnje Savinjske doline

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. DOSEŽENA STOPNJA RAZVOJASpodnje Savinjske doline Žalec, 16.1.2013

  2. DEMOGRAFIJA LETO 2008 • 40.693 prebivalcev oz. 15,6% prebivalstva Savinjske regije • Število živorojenih na 1000 prebivalcev(8,2) • Število umrlih na 1000 prebivalcev (8,7) • Št. prebivalstva se povečuje (selitveni prirast na 1000 preb. je 11,5., naravni prirast na 1000 preb. je 3,4) • Indeks staranja 110,7 (98,0 - Regija) • Povprečna starost je 40,8 let (38,7 - Regija) LETO 2012 • 42.241 prebivalcev oz. 16,2% prebivalstva Savinjske regije • Število živorojenih na 1000 prebivalcev (12,0) • Število umrlih na 1000 prebivalcev (9,6) • Št. prebivalstva se povečuje (naravni prirast na 1000 preb. je 1,8 (l. 2011), selitveni prirast na 1000 preb. je 7,7 (l. 2011) • Indeks staranja 112,6 (110,6 - Regija) • Povprečna starost je 41,7 let (41,5 - Regija)

  3. IZOBRAŽEVANJE Vir: SURS 2012 V Spodnji Savinjski dolini ima izobraževanja odraslih pomembno vlogo. UPI-ljudska univerza Žalec pa je tudi največji zavod za izobraževanje odraslih v regiji.

  4. Problemi: • nizka prehodnosti študentov iz letnika v letnik in dolgotrajen študentski staž; • deficitarnost poklicev za visoko izobražene kadre (negativen vpliv na razvoj raziskovalne sfere); • »beg možganov« (potrebne so večje naložbe v učenje, inovacije in tehnologijo ter še večje spodbujanje podjetij k razpisom kadrovskih štipendij - dobra praksa RŠS)

  5. ZDRAVSTVO IN SOCIALA • ZDRAVSTVO: • Bolnišnice so samo na ravni regije (Bolnišnica Celje, Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Bolnišnica za dihalne bolezni Topolšica); • Zdravstveni dom Žalec, 3 zdravstvene postaje – Polzela, Prebold, Vransko • (REGIJA: 8 zdravstvenih domov, 20 zdravstvenih postaj in Zavod za zdravstveno varstvo v Celju); • SOCIALA: • Center za socialno delo Žalec (CSD); 4 domovi za starejše občane (DSO); 1 dnevni varstveni center za odvisnike Želva Žalec, 1 materinski dom Žalec. • Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je: - leta 2005je v SSD denarno socialno pomoč prejemalo 5.314 upravičencev oz. 13.3% prebivalcev ( Regija: 16.757 oz. 6,51% prebivalcev; SLO: 4,7% prebivalcev). - leta 2011 je v SSD denarno socialno pomoč prejemalo 3.445 upravičencev oz. 8,23% prebivalcev ( Regija: 11.381, oz. 4,38% prebivalcev; SLO: 3,35% prebivalcev).

  6. TRG DELA Vir: SURS, EUROSTAT, 2012 • V Spodnji Savinjski dolini se je v zadnjem obdobju stopnja registrirane brezposelnosti znižala, število delovno aktivnih prebivalcev pa se je povečalo. V Savinjski regiji je trend obraten. Vir: SURS 2012

  7. GOSPODARSTVO Vir: SURS, 2012 Bruto domači proizvod Savinjske regije se je od 2005 do 2010 sicer povečal, vendar je ta rast počasnejša od povprečne slovenske rasti in še vedno zaostaja z ravnjo iz leta 2008.

  8. TURIZEM * Podatki za Občine Braslovče, Polzela in Tabor niso na voljo. VIR: SURS, 2012 • Na območju Spodnje Savinjske doline je ogromno turističnih znamenitosti kot so Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, dvorec Novo Celje v Žalcu, Rimska nekropola in Jama Pekel v Šempetru, grad Komenda in graščina Šenek na Polzeli, Žovneški grad v Braslovčah, muzej motociklov na Vranskem, veliko jezer in ribnikov (Vrbje, Braslovče, Žovnek), gozdnih učnih poti, itd. …

  9. KMETIJSTVO • Kmetijske površine obsegajo 33% zemljišč v SSD (REGIJA: 30%). Vir: SURS, 2012 Po površini, strukturi in kvaliteti gozdov je Spodnja Savinjska dolina med bogatejšimi v Sloveniji. • Gozdnatost območja SSD je 53,6% z 272,5 m3/ha lesne zaloge; 6,7 m3/ha letnega prirastka in 5,05 m3/ha letnega možnega poseka x2w sx (REGIJA: gozdnatost - 57% z 298 m3/ha lesne zaloge in 7,2 m3/ha letnega prirastka in 3,8 m3/ha letnega možnega poseka) (VIR: ZGS, KE Žalec)

  10. Realizacija izvedenih projektov Vir: MGRT, 2012 Vključenih je 47 projektov. Analiza je delna in ne vključuje kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja.

  11. HVALA ZA POZORNOST

More Related