Splet 2.0

1. Splet 2.0 Spletanje tehnologij in vsakdanjega življenja Ljubljana, 12. april 2010 doc. dr. Gregor Petrič UL, FDV, Katedra za družboslovno informatiko

2. Prepletenost spleta in sodobne družbe • Komunikacijska sredstva so najbolj prodorna značilnost sodobne družbe • Splet ni več le orodje, temveč je družbena platforma • Pomembnost ne le za profesionalno, temveč tudi za vsakdanje življenje

3. Splet 2.0 • Tim O’Reilly, Web 2.0 konferenca (2004); • “Buzzword”, marketinški pojem ali dejanska sprememba? • Ena skupina strokovnjakov (npr. Berners-Lee, Raw): Web 2.0 ni nič bistveno drugačen od WWW; temelji na identični tehnologiji; gre za žargon; • Druga skupina strokovnjakov (npr. O’Reilly, Graham): smo v obdobju Web 2.0, ki predstavlja temeljito spremembo (vpenjanje kolektivne inteligence, arhitektura participacije, socialna omrežja); gre za spremembo paradigme.

4. Splet 2.0 aplikacije • BLOGI (npr. Wordpress, Blogger), • DRUŽBENE NOVICE (social news sites), npr. Slashdot, Digg, Reddit, Mixx, LiveJournal, • DRUŽBENO OZNAČEVANJE (social bookmarking), npr. Delicious, StumbleUpon, Stumpedia, • WIKIJI (wikis), npr. Wikipedia, Wikibook, Wikiquote, Shopwiki, • SPLETNI FORUMI (web forums), npr. Php-bb, Vbuletin, • MIKROBLOGI (microblogs) npr. Twitter, Plurk, • MULTIMEDIJSKE SKUPNOSTI (photo/video sharing), npr. Flickr, Zooomr, Photobucket, Youtube, Vimeo, • SPLETNA MESTA ZA SOCIALNA OMREŽJA (SNS) npr. Facebook, Hi5, MySpace, Netlog, Xing, Orkut, LinkedIn, Friendster, Bebo).

5. Tehnološki vidik • Dizajn in funkcionalnost spletnih mest: večja interakcija računalniških in človeških akterjev; • Od statičnega hiperteksta k dinamičnim RSSjem; • Mashup-i • Od HTML, CGI, Perl k XML, Python, Ajax.

6. Ekonomski vidik • Splet 2.0 kot poslovni model za finančno uspešnost v izkoriščanju interneta za smiselno sodelovanje ljudi in izmenjavo podatkov; • Spletna podjetja ponujajo storitve, ki omogočajo oglaševalcem, da dostopajo do potrošnikov s tržnim komuniciranjem, ki je zelo natančno usmerjeno (t. i. ekonomija pozornosti).

7. Uporabniški vidik • Splet 2.0 ponuja storitve in aktivnosti, ki naj bi ustvarjale nov tip medijskega potrošnika, ki je bolj vključen, aktiven in sodeluje v ustvarjanju in širjenju vsebin; • Uporabnik ni več le pasiven potrošnik informacij, temveč aktivno konstruira vsebine (blogi, družbeni mediji, spletna socialna omrežja...); • Internetni uporabnik je bil razumljen kot aktivni potrošnik že v obdobju začetkov interneta.

8. Filozofski vidik • Splet 2.0 kot slavospev libertarnemu kapitalizmu, ki se napaja iz družb, v katerih so primarne medijske oblike zabava in infotainment; • Politike Spleta 2.0 se izražajo skozi ideologijo svobodne izbire, opolmočenja posameznika • Podobne ideje so se pojavljale že na začetku interneta in so bile deležne ideoloških oznak.

9. Učinki tehnologij na družbo • Tehnološki determinizem: tehnologija kot zunanja, neodvisna sila, ki enosmerna vpliva na družbene procese in spremembe; utopianizem in antiutopianizem • Družboslovna informatika: odnos med tehnologijami in družbenimi procesi je vzajemen, temelji na prepletu ljudi, informacij in tehnologij

10. Temeljne ugotovitve družboslovne informatike • Učinki tehnologij na družbo so manifestni in latentni in se širijo po celotnem sociotehničnem sistemu • Tehnologije in njihove rabe vodijo v številne, včasih si nasprotujoče si učinke

11. Temeljne ugotovitve družboslovne informatike • Učinke tehnologije na družbo v večini primerov spremljajo moralni in etični vidiki • Raba in učinki tehnologij so odvisni od družbenega konteksta, v katerem se uporablajo

12. Učinki interneta na družbo • Internet spodjeda skupnost: internet skozi svojo ponudbo zabave in informacij ločuje ljudi od njihovih družin in prijateljev; Z omogočanjem globalnega komunciiranja se zmanjšuje zanimanje za lokalno skupnost in politiko; • Internet spreminja skupnost: Internet prispeva k cenovno ugodnemu in priročnemu komunicianju z razpršenimi skupnostmi interesa. Drugačno komuniciranje med prijatelji in družino, še posebej s tistimi, ki so fizično oddaljeni; Namesto sosesk skupnosti interesa. • Internet spodbuja razvoj skupnosti: Internet je eden od komunikacijskih kanalov, ki omogočajo dopolnitev k obstoječim družbenim odnosom.

13. Raziskava e.SOCNET 2009 • Reprezentativna telefonska anketa na vzorcu 1209 prebivalcev RS (10 - 75 let); • Uporaba IKT in njen pomen za osebna omrežja socialne opore ter socialni kapital; • Več info: www.ris.org.

14. Raziskovalna vprašanja • Kakšna je razširjenost uporabe “splet 2.0” aplikacij v Sloveniji? • Kako razširjenja je uporaba spletnih socialnih omrežij (SSO) v Sloveniji? • Kdo so uporabniki SSO? • Kakšni so učinki rabe splet 2.0 aplikacij na različne dimenzije socialnega kapitala (Zavzema norme in družbene odnose, ki omogočajo posameznikom, da dosegajo želene cilje; Sestavljen je iz civilne participacije, zaupanja in socialnih omrežij)

16. Splet 2.0: Tehnologija mladih? FORUMI BLOGI SSO SSO-SPOL

17. Opomba (MCA): Model 1: F = 7.659 (sig. = 0.000); R2(adj.) = 0,307; ß*=0.098; ß**=0.545; Prikazani odstotki so povpravljeni za vrednost faktorjev

19. UČINKI NA DRUŽBENO AKTIVNOST R2=0,12 * 0,10 <p<0,05 ** 0,05 <p<0,01 *** p<0,01

20. UČINKI NA ZAUPANJE R2=0,17 * 0,10 <p<0,05 ** 0,05 <p<0,01 *** p<0,01

21. Sklep • Pri interpretaciji družbene vloge tehnologij ni mogoče enačiti družbene interakcije z družbeno integracijo; • Laično in medijsko razumevanje učinkov spleta na družbo je prepogosto črno-belo; • Veliko zmot in mitov o učinkih interneta na družbo je bilo že ovrženih, nekatere kritične opazke pa je potrebno še raziskati (javno-zasebno, siromašenje vsakdanjega življenja, strateški individualizem...) • Razvoj tehnologij in z njimi povezanih uporabniških praks je potrebno razumeti znotraj širšega družbenega konteksta.

22. Hvala za pozornost! gregor.petric@fdv.uni-lj.si