IZPIT IZ UMZRD

1. IZPIT IZ UMZRD Nasveti in navodila

2. Splošni nasveti • lahka, ne pretopla oblačila • indeks ali študentska izkaznica, pisalo, rezervno pisalo in ročna ura • Piše se polno uro • Ne prepisujte besedila in vprašanj, če to ni nujno potrebno (edina izjema: definicija), na pisnem izdelku naj bodo samo (po možnosti pravilni) odgovori oz. rešitve • Začnite z lažjimi nalogami in/ali nalogami, ki prinesejo večji izkupiček

3. Točkovnik • OCENA • skupaj: 26 (27) točk; 12,5t (13) pogojno; 13t – 15t 6 (zadostno); 15,5t – 17,5t 7 (dobro); 18t – 21t 8 (prav dobro); 21t – 23,5t 9 (prav dobro); 24t – 26t 10 (odlično)

4. 1. Ali gre pri naslednjem besedilu za argument, za zmoto, za razlago ali za nič od tega? Če gre za argument, ali je deduktiven ali induktiven? Če je deduktiven, ali je veljaven (katera oblika) ali neveljaven, če je veljaven, ali je zdrav ali ne? Če je induktiven, ali je dober ali slab in katere vrste je? V primeru, da gre za zmoto, povejte, za katero. Če gre za razlago, ali je dobra ali slaba? Diagramirajte argument, ki je označen z zvezdico! [5 T] (a)* Vsi radioaktivni elementi prej ali slej razpadejo in se nazadnje spremenijo v svinec. Če bi snov obstajala od vekomaj, potem v naravi ne bi bilo več radioaktivnih elementov, kajti ti bi se že zdavnaj spremenili v svinec. Toda v naravi še vedno najdemo uran in druge radioaktivne elemente. Iz tega lahko sklepamo, da snov ne obstaja od vekomaj. (DEDUKTIVEN, MODUS TOLLENS, ZDRAV; 1->3+4->5) (b) Siroti je prihranjeno breme hvaležnosti do staršev, podobno kot je vsem, ki so nesrečno zaljubljeni, prihranjena bolečina ob spoznanju, da je ljubezen žal le privid. (NIČ, PRIMERA)

5. (c) Med zadnjim rušilni cunamijem je bilo med živalmi tako malo žrtev, zato ker jih je pred katastrofo še pravočasno posvaril šesti čut, s katerim so zaznale človeškemu ušesu nedostopne nizkofrekvenčne zvoke, ki so po potresu potovali po atmosferi. (RAZLAGA, SLABA) (d) Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da srečnejši ko so ljudje, raje in pogosteje se udeležujejo prostovoljnih oblik človekoljubne pomoči. Torej lahko sklepamo, da tudi dajanje osrečuje. (ZMOTA NAPAČNEGA VZROKA - LAHKO DA OBČUTEK SREČE SPODBUJA ČLOVEKOLJUBNO DELOVANJE IN NE OBRATNO)

6. 2. Določite, za katero vrsto argumenta gre v naslednjem primeru in ga ocenite (povejte, zakaj je dober ali slab). S katero dodatno premiso bi povečali verjetnost, da je sklep resničen, in s katero bi jo zmanjšali? [3 T] • Najnovejši statistični podatki o povprečnem zaslužku potrjujejo, da so v Sloveniji socialne razlike v veliki meri tudi regionalno pogojene. Medtem ko znaša povprečen bruto osebni dohodek v ljubljanski regiji zavidljivih 324.000 tolarjev, capljata Štajerska in Prekmurje daleč zadaj s komaj znosnimi 296.000 tolarji. Marko, ki si je po zaključenem študiju ekonomije našel zaposlitev v Ljubljani, potemtakem verjetno zasluži več in živi bolje od sošolca Andreja, ki se je po končanem študiju vrnil v Maribor. (STATISTIČNI SILOGIZEM, DOBER; POVEČALI: MARKO JE DIREKTOR SREDNJE VELIKEGA PODJETJA. ZMANJŠALI: MARKO JE ŽE TRI LETA BREZPOSELN.)

7. Alternativno 2. Spodaj navedene argumente razvrstite glede na njihovo induktivno verjetnost, od tistega z največjo do onega z najmanjšo verjetnostjo. [3 T] (a) Natančno 99 odstotkov od 500 doslej opazovanih meteoritov je vsebovalo železo. Torej bo tudi naslednji opazovani meteorit vseboval železo. (b) Natančno 99 odstotkov od 500 doslej opazovanih meteoritov je vsebovalo železo. Torej vsi meteoriti vsebujejo železo. (c) Vsi meteoriti vsebujejo železo. Torej, če bomo kdaj naleteli na meteorit, bo ta vseboval železo. (d) Vseh 500 doslej opazovanih meteoritov je vsebovalo železo. Torej bo tudi naslednji meteorit vseboval železo. (e) Vseh 500 doslej opazovanih meteoritov je vsebovalo železo. Torej vsi meteoriti vsebujejo železo. (f) Vseh 1000 doslej opazovanih meteoritov je vsebovalo železo. Torej bo tudi naslednji opazovani meteorit vseboval železo. REŠITEV: (c, f, d, a, e, b)a=statistični silogizem, b=statistična posplošitev, c=statistični silogizem, d=enostavna indukcija, e=induktivna posplošitev, f=enostavna indukcija

8. 3. Obravnavajte besedilo. [3 T] Britanci so evropski rekorderji po višini osebnega dolga. 60 milijonov britanskih državljanov namreč skupaj dolguje kar 1,13 trilijona funtov. Tudi če od omenjene vsote odštejemo stanovanjske kredite, na katere odpade daleč največji delež dolga, je povprečno britansko gospodinjstvo še vedno zadolženo za ogromnih 7650 funtov (kar znese 3035 funtov ali več kot milijon slovenskih tolarjev na glavo britanskega državljana) v obliki najetih potrošniških posojil, prekoračenih bančnih limitov in minusov na kreditnih karticah. Kar 60 odstotkov minusa, ki so si ga na kreditnih karticah nabrali vsi državljani EU, denimo, odpade na Britance. Strokovnjaki ponujajo več razlag za tako hudo zadolženost Britancev. Po prvi tiči vzrok zanjo v dejstvu, da so le-ti bolj vneto od drugih evropskih narodov sledili zgledu Američanov, ki premorejo skupaj kar 1,3 milijarde različnih kreditnih kartic. Britancem so finančne ustanove izdale skoraj 60 milijonov kreditnih kartic, več kot polovico vseh, izdanih v državah EU. Drugi iščejo razlago v močni rasti britanskega gospodarstva, ki je zagotavljala nizke obrestne mere in posledično privlačna bančna posojila. Spet tretji krivijo zanjo potrošniško mrzlico, ki jo hranijo vsiljivo oglaševana bančna posojila. Četrti pa vidijo poglavitni vzrok v neprekinjenem desetletnem naraščanju vrednosti nepremičnin, ki je ljudi zazibalo v zmotno prepričanje, da se jim dobro godi in da ne bo udobnega življenjnikoli konec. O katerem pojavu govori zgornji odlomek? Kako si ga razlagajo strokovnjaki? Ali se lahko sami domislite drugačne razlage? Katera od ponujenih razlagalnih hipotez je po vaši oceni najbolje podprta z evidenco in zakaj? Kako bi lahko posamezne med njimi dodatno podprli oz. omajali? (O PRIMERJALNO VEČJI ZADOLŽENOSTI BRITANCEV; ŠTIRI RAZLAGE, KI SE MED SEBOJ DOPOLNJUJEJO, NE IZKLJUČUJEJO; OSTALO PO SMISELNOSTI)

9. 3. Obravnavajte besedilo. Psihološki stres, ki ga doživljamo ob laganju, spremljajo čisto določene fiziološke spremembe. Ker je mogoče te fiziološke spremembe z ustreznimi napravami zaznati in izmeriti, je ugotavljanje laži precej zanesljivo početje. Katera od navedenih propozicij bi, če bi bila resnična, najbolj oslabila zgornji argument? Utemeljite, zakaj prav ta oz. v čem je bolj relevantna za moč zgornjega argumenta od drugih. [3 T] (A) Detektorji laži so drage naprave, ki zahtevajo skrbno vzdrževanje. (B) Za nekatere ljudi laganje ni pretirano stresno. (C) Za prepoznavanje laži potrebujemo dobro izurjene strokovnjake. (D) Še tako natančno napravo je mogoče nepravilno uporabljati in zlorabljati. (E) Številne druge vrste psihološkega stresa povročajo enake ali zelo podobne fiziološke simptome kot stres zaradi laganja. (E, KER ČE SO FIZIOLOŠKI SIMPTOMI DRUGIH VRST STRESA NERAZLOČLJIVI OD SIMPTOMOV, KI SPREMLJAJO STRES ZARADI LAGANJA, POTEM S PRVIH NA DRUGE NE MOREMO ZANSELJIVO SKLEPATI)

10. 4. Obravnavajte definicijo! rodvrstna razlika Planet je nebesno telo, katerega masa presega skupno maso vseh drugih nebesnih teles, ki si z njim delijo krožnico. V katero vrsto sodi ta definicija, kakšen je njen namen? Kaj je v njej definiendum in kaj definiens, kaj rod in kaj vrstna razlika? Ali je definicija dobra in če ne, katero izmed pravil definiranja (ali več teh) po vaše krši in zakaj? [3 T] (TEORETSKA, DOBRA)

11. 5. Preverite veljavnost argumenta s pomočjo Eulerjevih diagramov in logične analogije [5 T]: Nekatera racionalna števila niso cela števila. Vsa cela števila so realna števila, torej nekatera racionalna števila niso realna števila. (NEKATERI R NISO C. VSI C SO RE. TOREJ NEKATERI R NISO RE. NEVELJAVNA OBLIKA; PROTIPRIMER: NEKATERI MOŠKI NISO OČETJE. VSI OČETJE SO LJUDJE. TOREJ NEKATERI MOŠKI NISO LJUDJE.)

12. Eulerjev diagram:

13. 6. Danskim strokovnjakom se je morda posrečilo odkriti vzrok za povečano neplodnost, eno od zdravstvenih nadlog, ki čedalje bolj pestijo prebivalce razvitega zahodnega sveta. Raziskava, v kateri je sodelovalo okrog 1600 Dancev, je namreč pokazala, da sta tako manjša količina reproduktivnih hormonov kot manjša količina sperme – dve spremenljivki torej, ki dokaj zanesljivo napovesta reproduktivni neuspeh – tesno povezana z odstopanji od normalnega indeksa telesne mase (ITM). Moški z nižjim ITM imajo za 36, moški z višjim ITM pa za 24 odstotkov manj sperme od tistih z normalnim ITM. Višji ITM razen tega vpliva tudi na nižjo raven testosterona in drugih reproduktivnih hormonov, so še odkrile preiskave. Neplodnost bi se dalo torej po vsem sodeč učinkovito zajeziti z ukrepi za zmanjšanje telesne teže, namesto da zapravljamo omejena sredstva za pregrešno drage metode reproduktivne medicine. Kateri dejavniki verjetno so in kateri niso vzrok za povečano neplodnost v zahodnem svetu? Ali lahko na podlagi opisane raziskave sklepamo, kaj jo povzroča? Katero Millovo metodo (ali več le-teh) so raziskovalci uporabili? Opišite podrobneje to metodo! Ali navedeni rezultati raziskave res dovolj dobro podpirajo hipotezo o vzročni zvezi med omenjenima količinama? Ali raziskovalci ponujajo prepričljivo razlago za opaženo korelacijo? [3 T] (ODSTOPANJA OD NORMALNEGA INDEKSA TELESNE MASE; NE; ZDRUŽENIH SPREMEMB; NE; NE)

14. 7. Naloga (teoretična) [4 T] TEME: • V čem se induktivni argumenti razlikujejo od deduktivnih? Kako je moč induktivnega argumenta odvisna od moči propozicij, ki tvorijo premise in sklep? Kdaj je induktivni argument dober? Katere vrste induktivnih argumentov poznamo? • Argument in razlaga. V čem sta si podobna in v čem se razlikujeta? Navedite po en primer dobrega argumenta in dobre razlage. Kakšno obliko ima sklepanje na najboljšo razlago? Navedite en primer argumenta, v katerem nastopa razlaga, se pravi takega argumenta, v katerem je ena od premis eksplanandum, sklep pa eksplanans razlage. • Definicija. Namen definiranja, vrste definicij in pravila dobrega definiranja. • Induktivna posplošitev. Kakšno obliko ima to sklepanje? Navedite en primer induktivne posplošitve (naj bo čim boljša). Kdaj spoznanja/ugotovitve, ki veljajo za omejen, nereprezentativen vzorec določene populacije, smemo posplošiti na celotno populacijo, in kdaj ne? Katera pravila (induktivnega posploševanja) moramo pri tem upoštevati? Opišite zmoto prehitre posplošitve.

15. Statistična posplošitev. Kakšno obliko ima to sklepanje? V čem se razlikuje od induktivne posplošitve? Navedite po en primer dobre in slabe statistične pospošitve. Kdaj spoznanja/ugotovitve, ki veljajo za omejen vzorec določene populacije, smemo posplošiti na celotno populacijo, kdaj pa ne? Opišite zmoto premajhnega in nereprezentativnega vzorca. • Vzročni argument. Kakšno splošno obliko ima? Kdaj sta dva pojava ali lastnosti med seboj v (pozitivni ali negativni) korelaciji (ponazorite s primerom)? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, preden smemo sklepati iz opažene korelacije med dvema pojavoma, dogodkoma ali lastnostma na vzročno povezavo med njima? Navedite en primer dobrega vzročnega argumenta. • Sklepanje po podobnosti oz. argument iz analogije. Kaj je (kakšno obliko ima) in katere pogoje mora izpolniti tovrstno sklepanje, da bi bilo dobro? Navedite en primer takega argumenta (naj čim bolje izpolnjuje merila za dober tovrsten argument). Kdaj zagrešimo zmoto zgrešene analogije?

16. Argument (zmota) spolzke strmine. Kakšno obliko ima to sklepanje? Navedite en dober in en slab primer takega argumenta. Kdaj je uporaba tovrstnih argumentov dopustna, kdaj pa je tako sklepanje napačno? • Argument (zmota) iz nevednosti. Kakšno obliko (oz. obliki) ima? Navedite en primer takega argumenta. V čem se njegova uporaba v znanosti razlikuje od njegove uporabe v paraznanostih? Kdaj smemo iz pomanjkanja dokazov za resničnost določene trditve sklepati na njeno neresničnost, oz., obratno, zaradi pomanjkanja dokazov za njeno neresničnost zaključiti, da mora biti resnična? • Argument (zmota) ad hominem/proti človeku. Kakšno obliko (oz. obliki) ima? Navedite po en primer dobrega in slabega argumenta te vrste. Kdaj je sklepanje z značaja, položaja, okoliščin ali motivov nekoga na (ne)resničnost tega, kar trdi, legitimno, kdaj pa ne?

17. Znanstvena razlaga. V čem se razlikuje od ne- ali kvazi-znanstvenih razlag? Kako izgleda deduktivno-nomološki model razlage? Katere vrste razlag vse so legitimne v znanosti? Katera merila mora izpolnjevati zadovoljiva razlaga? • Klasifikacija. Zakaj je potrebna? Ali so vse klasifikacijske sheme enako dobre oziroma enako slabe? Kakšna je zveza med kategorijami, v katere razvrščamo stvari, in naravnimi vrstami? Kakšno korist si lahko obetamo od dobre klasifikacije (kakšna je zveza med dobro klasifikacijo in razlago)? TOKRAT NE PRIDE V POŠTEV!