1 / 14

PITJE ALKOHOLA iN POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA V SLOVENIJI in v MARIBORSKI regiji

PITJE ALKOHOLA iN POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA V SLOVENIJI in v MARIBORSKI regiji. dr. Maja Zorko Tadeja Hočevar, mag . Mercedes Lovrečič, mag. Barbara Lovrečič, mag . Maja Bajt, Katja Kovše, Tina Zupanič, dr. Helena Jeriček Klanšček. KAKO VELIK JE PROBLEM?.

sasson
Download Presentation

PITJE ALKOHOLA iN POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA V SLOVENIJI in v MARIBORSKI regiji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PITJE ALKOHOLA iN POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA V SLOVENIJI in v MARIBORSKI regiji dr. Maja Zorko Tadeja Hočevar, mag. Mercedes Lovrečič, mag. Barbara Lovrečič, mag. Maja Bajt, Katja Kovše, Tina Zupanič, dr. Helena Jeriček Klanšček

  2. KAKO VELIK JE PROBLEM? REGISTRIRANA PORABA ČISTEGA ALKOHOLA1 na odraslega prebivalca na leto: med 10,3 in 13,5 litra (1999-2009) • POPULACIJSKE ŠTUDIJE2 MB: 69 % MB: 10% 11 % verjetnost zasvojenosti cca. 70 % zmernih pivcev (pod mejami manj tveganega pitja) 10 - 20 % čezmerno (nad mejami manj tveganega pitja) 5 % popolnih abstinentov Samoocenjevanje problem podcenjevanja Viri: 1 Podatki IVZ RS; 2 CINDI 2001, 2008; Zaletel Kragelj, Čebašek-Travnik in Hovnik Keršmanc, 2004; EHIS, 2007; Hovnik Keršmanc, Čebašek-Travnik in Trdič, 2000; SJM-Toš in dr., 1999; Kamin in dr., 2008

  3. Oseba s čezmernim pitjem je najpogosteje: • moški • 40-45 let; opijanje: 25-39 let • poklicna izobrazba • vzhodnoslovensko področje Vir: CINDI 2001, 2004, 2008.

  4. Vir: CINDI, 2008.

  5. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov na 100.000 odraslih (15+) prebivalcev na leto = 46, 3 povprečno 811 smrti na leto, 4.4 % vseh smrti 4 3 5 10 6 7 11 1 8 V vs.Z = 1,7krat večje tveganje 9 12 2 moški 3,8krat večje tveganje stopnja umrljivosti se povečuje z zniževanjem koeficienta razvitosti občin Vir: Kovše, Tomšič, Mihevc Ponikvar, Nadrag, 2012; 2007-2009, Baza podatkov umrlih IVZ RS

  6. Delež prezgodaj izgubljenih let življenja zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov 5 2 4 10 6 11 15,4 % vseh izgubljenih let zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov 2,9 krat več kot v obalno kraški regiji 9 1 8 3 7 12 Vir: Kovše, Tomšič, Mihevc Ponikvar, Nadrag, 2012; 2007-2009, Baza podatkov umrlih IVZ RS

  7. Približno četrtina 15-letnikov redno (vsaj enkrat na teden) pije alkohol raziskava HBSC; 2002, 2006, 2010 všolani 11-, 13-, 15-letniki reprezentativen vzorec mednarodna raziskava, 43 držav Vir: HBSC 2010, IVZ RS

  8. Delež mladostnikov, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti promocija in preventiva Vir: HBSC 2010, IVZ RS; ESPAD, 2007

  9. NEENAKOSTI V TEDENSKEM PITJU IN OPIJANJU • pogostejše pri mladostnikih s podpovprečnim učnim uspehom in med tistimi, ki obiskujejo poklicno šolo • pogostejše pri fantih • najpogostejše pri mladostnikih z obema staršema nezaposlenima Ni razlik med vzhodom in zahodom Vir: HBSC, 2002, 2006 in 2010, IVZ RS,

  10. NI SPREMEMB V TEDENSKEM PITJU • 15-letniki presegajo EU povprečje PORAST ZGODNJEGA PITJA (13 let ali manj) Vir: HBSC, 2002, 2006 in 2010, IVZ RS, Currie et al., 2012

  11. ZMANJŠEVANJE RAZLIK MED SPOLOMA V OPIJANJU vzhodno EU države – izenačevanje socialnih vlog2 alkoholna industrija in industrija zabave3 • 15-letniki presegajo EU povprečje Vir: 1HBSC, 2002, 2006 in 2010, IVZ RS, 2Rahav in dr., 2006; 3Jernigan in dr., 2004

  12. MNENJE MLADIH VZROKI ZA PITJE? • da se sprostijo, da so bolj pogumni in samozavestni, • da pozabijo na težave v šoli in da premagujejo zaskrbljenost, • prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev, • reklamni oglasi, všečen izgled in okus alkoholnih pijač • visoka cena brezalkoholnih pijač . KJE DOBIJO ALKOHOL? • trgovini, gostinskem lokalu, doma, na bencinski črpalki KAJ MENIJO O ZAKONODAJI? • skeptični, menijo, da nima vpliva na njihovo vedenje Vir:Zorko in Bajt, 2009; Zalta in dr., 2007; Kamin in Tivadar, 2005; Kolšek, 2000

  13. MNENJE MLADIH KAJ PREDLAGAJO: • spodbujanje in nagrajevanje neuživanja alkohola; • več prostorov, ki bodo namenjeni aktivnemu druženju med mladimi; • okusne in privlačne brezalkoholne pijače, ki bodo cenejše od alkohola; • širjenje informacij o škodljivih učinkih pitja alkohola, ki bodo mladim razumljive. Vir:Zorko in Bajt, 2009

  14. Hvala za povabilo in pozornost!Maja.zorko@ivz-rs.si

More Related