Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 34

IZOBRAŽEVANJE METEOROLOŠKIH OPAZOVALCEV oktober 2010 PowerPoint PPT Presentation


  • 68 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

IZOBRAŽEVANJE METEOROLOŠKIH OPAZOVALCEV oktober 2010. Pomen meritev, dostop do podatkov, novosti Vičar Zorko. verzija 2. Pomen meritev, kdo uporablja vaše meritve?. NAŠE DELO JE LAHKO TUDI NAM V POMOČ (in v veselje ???)

Download Presentation

IZOBRAŽEVANJE METEOROLOŠKIH OPAZOVALCEV oktober 2010

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

IZOBRAŽEVANJE METEOROLOŠKIH OPAZOVALCEVoktober 2010

Pomen meritev, dostop do podatkov, novosti

Vičar Zorko

verzija 2


Pomen meritev kdo uporablja va e meritve

Pomen meritev, kdo uporablja vaše meritve?

NAŠE DELO JE LAHKO TUDI NAM V POMOČ (in v veselje ???)

Pomen je izjemen, uporabniki: šole, univerze, raziskovalci, kmetijstvo, promet, gradbeništvo, arhitektura, fizične osebe, sodišča, zavarovalnice, trgovska podjetja, energetika, vojska, policija, pisatelji, ...


Ukinja se kapa vms zamenjava virga linux velike in male rke so sedaj pomembne

UKINJA SE KAPA (vms), ZAMENJAVA virga (linux) [VELIKE in male črke so sedaj pomembne]

Na postajah velikih sprememb ne bi smeli čuti!

  • Spremenita se ime strežnika in mape, ostalo je enako, ni pa več verzij.

  • Naslov ftp strežnika je: tmpvirga.rzs-hm.si

  • Uporabnik: opazovalec

  • Geslo: opazovalec

  • Področje za klimo /home/opazovalec/KKD

  • Področje za sonce /home/opazovalec/STU

  • Področje za tem. tal /home/opazovalec/TTK

  • Področje za izhlapevanje /home/opazovalec/AIK

  • Lokalno na njihovih pc-jih ostane vse enako (c:\klima, c:|\sonce, c:\zemtem, ...).

  • Morebiti bi v ftp-orodju pustili za nekaj casa oba sistema (kapo in tmpvirgo) in bi pod Profile Name za tmpvirgo dodali Klima_n, Sonce_n, Zemtem_n – stvar premisleka in dogovora.


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

  • KAKO DO DATOTEK:

  • - preko FTP, klik na datoteko in klik na view (PRIPOROČAM),

  • ali terminala [linux], recimo putty, beseda o linuxu, ukazi

  • cd /home/opazovalec/KKD in ls [vstop v mapo KKD in seznam datotek],

  • vi K0192010.JUL [ogled datoteke] izhod <esc> : q!

  • - exit [izhod iz terminala]


Dostop do podatkov

DOSTOP DO PODATKOV

Trenutno

  • VIRGA

  • http://virga.rzs-hm.si/~zvicar/www/var_klima.php

  • http://virga.rzs-hm.si/~zvicar/www/var_klima_izbor.php

  • TMPVIRGA

  • http://tmpvirga.rzs-hm.si/~base/meritve/var_klima.php

  • http://tmpvirga.rzs-hm.si/~base/meritve/var_klima_izbor.php

  • NOVOSTI

  • http://tmpvirga.rzs-hm.si/~mihad/pregledovalnik_vremena/osnova.php

  • Dostop do podatkov preko spleta: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/

  • Povratne dobe: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/precip-return-periods_2008.pdf

  • Na današnji dan: http://meteo.arso.gov.si/

  • - http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/interesting-topics/on-this-day/

  • Aktualne meritve znotraj klime: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current2/

  • Rekordi: http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf

  • Analize vaših podatkov: http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/

  • Izredni dogodki: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural-hazards/


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

Postaje niso izmerile nobenih padavin, kljub temu pa so zabeležile novi sneg. Take postaje so:

Sromlje (na vzhodu pri meji s Hrvaško)

Podraga (na Vipavskem)

Škofja Loka

Jaorniški Rovt (Karavanke)

Verneica pod Uršljo Goro


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

  • 11.9.2010 Planina pod Golico. Maksimalna temperatura 18.5, temperatura ob 14h pa je višja.


Objektivnih meteorolo kih analiz in planiranj ne bi bilo brez meritev in opazovanj

Objektivnih meteoroloških analiz in planiranj ne bi bilo brez meritev in opazovanj

Pa vendar so kdaj naši predniki bolj upoštevali lokalno podnebje kot danes, zakaj – ker so bili odvisni od dela v naravi (danes smo tudi, a ...).

Gradimo tam kjer naše babice ne bi (vrtec na znanem poplavnem območju - desno )!!!

Kdaj nas presenetijo ponori rek (Iška 2010)!


Nekaj izjemnih pokazateljev va ih meritev in opazovanj

Nekaj izjemnih pokazateljev vaših meritev in opazovanj

Trend upadanja oblačnosti!

Nekateri so dejali, da je to zgolj napaka opazovanj – ali res? Kaj pa trajanje sonca - narašča. SKLEP - OPAZOVALCI SO ODLIČNI!

NA MEDNARODNI DELAVNICI IZVEMO ZA REZULTATE OSTALIH SLUŽB – RES ZGOVORNO: Analize na nivoju Evrope so pokazale, da se oblačnost na severu alp povečuje na jugu pa zmanjšuje. Res presenetljiv podatek – kaj bi lahko sklepali iz te ugotovitve?


V murski soboti smo zaznali enak trend

V MURSKI SOBOTI SMO ZAZNALI ENAK TREND

Torej to ni nek odsev mikro klime v prenasičeni Ljubljani ali zamenjava premoga v toplarni, itn.


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

Kaj si želimo? Kaj si ne želimo?Tudi če so objektivne težave (za nekaj časa pade povezava, pc, itn), po odpravi težav, vnesite podatke in jih pošljite v arhiv

  • Želimo si povpraševanja po podatkih, recimo tole: “Sem absolventka agronomije in delam diplomo pri prof Lučki K.B. na temo podnebnih sprememb. Rabila bi vse meteorloške podatke od leta 1850 naprej, za glavne slovenske podnebne postaje. Prosim vas za digitalni format. Za pomoč se vam že v naprej zahvaljujem,

    Lep pozdrav, ‘Hribar Mojca ‘”

  • Pohvale našemu skupnemu delu. Zelo godi recimo tako sporočilo:

    “"Hi! Odlično, zares impresivno - niti približno si nisem predstavljal kako uporaben arhiv ste ustvarili! Zares hvala za pomoč in izredne podatke g. XY. In seveda prošnja, da jih smem nekaj navesti v knjigi (XY). Gre za strokovno literaturo. V dodatku skušam s teh. vidika opisati radijsko postajo XY. Če mi objavo dovolite, prosim še za pomoč pri imenovanju literature. Lep in prijeten dan! xy".”

  • ------------TEŽAVE IN DILEME, PLAČUJEMO STRAE GREHE-------------------------------------------------

  • Težave zaradi stalnega spreminjanja mreže postaj, recimo zagata pri prošnji: “Za MOP raziskijumemo vpliv jezu na spremembo podnebja (megla, slana) za x_polje. V ta namen bi želeli podatke iz postaje “Blatni Dol”, saj še deluje, a ne ...”

    POSTAJA SEVEDA ŽE 20 LET NE DLUJE

  • Aleš x <[email protected]> 30.09.2008 15:42

  • Za [email protected]

    Zadeva Temperature

    Dober dan,

    ker je konec meseca in jutri začnemo po planu z obračunom naših storitev, ki je odvisen od temperaturnih primanjkljajev, NUJNO potrebujemo podatke o temperaturi na 29.11.2009. danes smo prejeli prazno datoteko.Hvala, Aleš


Statistika povpra evanja po met meritvah in opazovanjih

Statistika povpraševanja po met. meritvah in opazovanjih

  • Statistična analiza je bila narejena na 500 povpraševanjih o vremenu, ki jih rešimo v našem oddelku v pol leta. Število povpraševanj z leti celo narašča (vsaj 1000 uradnih dopisov, ostalo preko spleta in telefona).

  • Povpraševanja po podatkih so regionalno in časovno zelo razpršena. Najbolj pogosta so na območjih, ki so najbolj poseljena, kjer se odvija največ prometa in turističnih dejavnosti (Obala- Luka Koper, Ljubljana, Maribor, smučišča: Pohorje -Rogla). “Izredne” razmere, neurja, visok sneg, itn pa dodatno povečajo povpraševanje. Temperature, padavine, veter so med najbolj iskanimi meritvami, a pojavi [OPAZOVANJA] ne zaostajajo veliko.


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

Če ne bi imeli redundančnih senzorjev – Lisca 19.5.2009?- padli vsi rekordi 5 in 10 min padavinhttp://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/precip-return-periods_2008.pdf


Amp 5 min meritve padavin mm lisca

AMP – 5 min meritve padavin [mm] - LISCA

PLUVIOGRAFSKE ANALIZE - 5 min meritve¸padavin, zvezna registracija


Podnebne spremembe preko umetni kih slik

Podnebne spremembe preko umetniških slik

‘Hunters in the snow’ (Lovci v snegu), Pieter Bruegel starejši, februar 1565,

pokrajina v času ostre zime (Nizozemska danes ne pozna tako hudih zim).


Led na dravi leta 1766 ptuj

Led na Dravi leta 1766 - Ptuj


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

Graf z imenom "hokejska palica" (hockey stick), zakaj? Odklon v temperaturi s tehniko EIV (‘error in variables’) in CPS (‘composite and scale’). Zelena krivulja je kopno, črna kopno in oceani. Iz: http://www.davidpratt.info/climatecon1.htm, Avtor Michael Mann (2008).

Iz starih kronik za deželo Štajersko (Kremplove “Dogodivščine štajerske zemlje” in Krones Lapajnetove “Pripovesti iz zgodovine Štajerske”) -


Izjemni arhivi in kronike slovenskih pokrajin od leta 800 naprej

Izjemni arhivi in kronike slovenskih pokrajin od leta 800 naprej

Iz starih kronik za deželo Štajersko (iz “Dogodivšine štajerske zemle - 1845”, zapiše Anton Krempl [1790 - 1844, izjemno delo, prva prava zgodovina v slovenščini, hkrati vir informacij za klimatologe, a ...] iz Male Nedelje v Slovenskh goricah in Krones Lapajnetove “Pripovesti iz zgodovine Štajerske”).

  • - leta 820 je bilo nerodovitno, umirajo od lakote,

  • - leta 872 so roji kobilic zakrili Sonce in uničevali vse zelene rastline,

  • lakota,

  • - leta 993 je na božič nek sij tako razsvetlil nebo, da je bilo svetlo

  • kot podnevi (komet, meteorit, polarni sij, ...), sledila je huda zima,

  • - leta 1186 je meseca februarja cvetelo sadno drevje, v maju so bila zrela

  • vsa žita, trgatev je bila konec avgusta (smo blizu temu),

  • - v letih 1187 in 1188 je bila huda zima, ki je trajala vse do binkošti,

  • zato je vse zelo pozno dozorelo, trgatev je bila ob božiču,

  • - leta 1194 je bilo slabo leto, polno raznih nadlog: povodnji, kužnih bolezni,

    kug, ki so uničile cele vasi (posledice - danes imamo recimo vas Puščava,

    Slovenska vas, Nemška vas, itn); ponoči je bilo moč videti "krvave" zvezde

    repatice (meteorski roj?); pojavljali so se požari in nadležna mrces,

  • - leto 1248 je bilo zelo mokro,


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

  • - leta 1255 je po hudi zimi bila strašna suša, da njive, sadovnjaki

    in vinogradi niso nič obrodili,

  • - leta 1270 je bila najprej ostra zima, potem pa je prišla strašna suša,

    ki je vse pokončala; nastala je takšna lakota, da so cele kupe mrličev,

    ki so od lakote umrli, metali v skupne jame,

  • leta 1289 so se letni časi čisto zmešali ...

  • - leta 1312 so žito za naše dežele vozili iz Sicilije,

  • - leta 1570 je bila strašna lakota, otroci so po livadah lazili in travo

    jedli,

  • - "po 1600 hude zime“,

  • - leta 1767 je bil 4, maja hud mraz, 6. maja pa je močno snežilo,

    sneg je do vznožja pokrival Ivančičo še nekaj dni,

  • - LETA 1788 JE BILO IZVRSTNO VINO, KI JIH JE VELIKO V GROB

    SPRAVILO,

  • - 24. maja 1866 je bil hud mraz, ki je po vinogradnih in na poljih

    naredil veliko škode (sem preveril v našem met. arhivu).


Izseki iz zgodovine meteorlogije

Izseki iz zgodovine meteorlogije

Pri vseh starih narodih najdemo podatke o raziskovanju ter opazovanju vremena. To je bila njihova življenjska potreba – NUJA. Zagotovo spada meteorologija, skupaj z astronomijo (obe vedi se prepletata), med najstarejše znanosti – želja po razumevanju in napovedi dogodkov je za človeka skoraj prirojena. Poljedelski narodi so opazovali prihod dežja, suše, a pomorski narodi pa so morali poznati stanje vremena na morju in stanje morja na širšem področju. Pomorščaki že generacijami prenašajo znanje o stanje vremenu na določenem področju za določen letni čas, za posamezno plovno pot, itn. Poplave Nila je napovedal pojav zvezde Sirij na jutranjem nebu. Naša tradicija - v Sloveniji vemo, da so kmetje kosili otavo, ko so se avguta zjutraj na jugovzhodu pojavile tri zvezde Orionovega pasu, slovensko ime za te tri zvezde so Grablje ali tudi Kosci. To je bil naš zvezdni koledar.

Meteorologija - najstarejše sistematično nepretrgano spremljanje okolja na ozemlju Slovenije.

Že 350 let pred Kr. Aristotel napiše knjigo Meteorologija. To ni meteorologija - znanstvena stroka, kot jo poznamo danes, saj obravnava svet bolj generalno. Aristotel recimo v knjigi, med drugim, obravnava človeka glede na vplive iz okolja. Trdi, da vsi vplivi, bolezni, prihajajo iz zraka, iz vode in delcev zemlje. V njej imamo torej tudi že grobe zametke biometeorološke stroke. Aristotel pa v knjigi predvsem navduši, preseneti z hidrološkim ciklom, ki ga opiše nadvse moderno. V Soncu prepozna vir energije, ki povzroča izhlapevanje vode, razloži nastanek oblakov, ki so posledica kondenzacije vodne pare v višjih slojih atmosfere, od koder se, trdi Aristotel, spet čista voda vrača v obliki padavin na zemljo – res pronicljive trditve, ki so vsekakor bile plod opazovanj, kar je del znanstvene metode.

  • Leta 25 rimski geograf Pomponius Mela vpelje klimatske pasove – vemo, da je sprememba klime, nižanje temperatur, močno vplivala na slabitev, zaton Rimskega imperija.

  • Leta 1441 sin korejskega kralja Sejonga velikega, princ Munjong, vpelje prvo standardno posodo za merjenje padavin, pluviometer. Posode je poslal po celotnem kraljestvu, da je tako glede na višino padavin lahko ocenil pridelek žita, ostalih poljščin in je na podlagi pričakovanega pridelka določil davke, ki so mu jih kmetje morali plačati. Če se malo pošalimo - to je bil začetek agrometeorologije.

    VEČ PIŠE V DODATKU


Vaja za vsak heliogram dolo ite trajanje v urah tudi dnevno vsot zapi i na list brez imena

VAJA – za vsak heliogram določite trajanje v urah (tudi dnevno vsot) – zapiši na list (brez imena)


Vaja trajanje sonca pomembna kol ina sonce nam daje ve ino energije in poganja vreme

VAJA - trajanje sonca – pomembna kolčina- Sonce nam daje večino energije in “poganja” vreme

Rezultati analize x-opazovalca (podcenjeno trajanje) in ocene ostalih: VSOTA trajanja

999 10 4 28 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 0 0 0 0 || 11.0?

999 10 4 29 0 0 1 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 0 0 0 0 || 10.9?

999 10 4 30 0 0 1 10 10 10 10 10 10 10 10 4 0 0 0 0 0 0 || 8.5 ????????

-------------------------------------------------------------------------------

999 10 4 28 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 0 0 0 0 || 11.2

999 10 4 29 0 0 1 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 0 0 0 || 11.2

999 10 4 30 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 4 0 0 0 0 || 10.4

-----------------------------------------------

999 10 4 28 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 0 0 0 || 11.3

999 10 4 29 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 0 0 0 || 11.3

999 10 4 30 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 9 6 0 0 0 0 || 10.7

------------------

999 10 4 28 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 0 0 0 || 11.3

999 10 4 29 0 0 2 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 2 0 0 0 || 11.4

999 10 4 30 0 0 2 9 10 10 10 10 10 10 10 7 7 5 0 0 0 0 || 10.0

Globalno iz amp (GLOBALNO amp)

pov maks min ter

P43 507 548 08:30 465 08:01 547 23.9 00

P43 507 607 15:11 341 15:23 503 72.2 00

P43 460 547 15:31 402 15:46 428 34.0 00

P43 337 402 16:46 285 16:57 297 32.1 00


Povezava med energijo sonca in trajanjem meja okrog 120 w m 2

Povezava med energijo sonca in trajanjem – meja okrog 120 W/m^2


Hvala za pozornost

Hvala za pozornost

  • Vse pravice pridržane.


Dodatek izseki iz zgodovine meteorlogije

DodatekIzseki iz zgodovine meteorlogije

Pri vseh starih narodih najdemo podatke o raziskovanju ter opazovanju vremena. To je bila njihova življenjska potreba – NUJA. Zagotovo spada meteorologija, skupaj z astronomijo (obe vedi se prepletata), med najstarejše znanosti – želja po razumevanju in napovedi dogodkov je za človeka skoraj prirojena. Poljedelski narodi so opazovali prihod dežja, suše, a pomorski narodi pa so morali poznati stanje vremena na morju in stanje morja na širšem področju. Pomorščaki že generacijami prenašajo znanje o stanje vremenu na določenem področju za določen letni čas, za posamezno plovno pot, itn. Poplave Nila je napovedal pojav zvezde Sirij na jutranjem nebu. Naša tradicija - v Sloveniji vemo, da so kmetje kosili otavo, ko so se avguta zjutraj na jugovzhodu pojavile tri zvezde Orionovega pasu, slovensko ime za te tri zvezde so Grablje ali tudi Kosci. To je bil naš zvezdni koledar.

Meteorologija - najstarejše sistematično nepretrgano spremljanje okolja na ozemlju Slovenije.

Meteorlogija spada med najstarejše znanosti, ki so povezane z raziskovanjem okolja.

V arhivu meteoroloških opazovanj in merjenj, na ARSO – urad za meteorlogijo, hranimo podatke tako o vremenu, stanju ozračja, kot tudi podatke o polarnem siju, posredno podatke o poplavah, potresih, vojnah, družinskih dogodkih itn. Bogastvo meteoroloških arhivov cenijo tudi po Evropi in drugod po svetu.


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

  • Nekateri pomembni dogodki iz zgodovine meteorologije

  • Že 350 let pred Kr. Aristotel napiše knjigo Meteorologija. To ni meteorologija - znanstvena stroka, kot jo poznamo danes, saj obravnava svet bolj generalno. Aristotel recimo v knjigi, med drugim, obravnava človeka glede na vplive iz okolja. Trdi, da vsi vplivi, bolezni, prihajajo iz zraka, iz vode in delcev zemlje. V njej imamo torej tudi že grobe zametke biometeorološke stroke. Aristotel pa v knjigi predvsem navduši, preseneti z hidrološkim ciklom, ki ga opiše nadvse moderno. V Soncu prepozna vir energije, ki povzroča izhlapevanje vode, razloži nastanek oblakov, ki so posledica kondenzacije vodne pare v višjih slojih atmosfere, od koder se, trdi Aristotel, spet čista voda vrača v obliki padavin na zemljo – res pronicljive trditve, ki so vsekakor bile plod opazovanj, kar je del znanstvene metode.

  • Leta 25 rimski geograf Pomponius Mela vpelje klimatske pasove – vemo, da je sprememba klime, nižanje temperatur, močno vplivala na slabitev, zaton Rimskega imperija.

  • Leta 1441 sin korejskega kralja Sejonga velikega, princ Munjong, vpelje prvo standardno posodo za merjenje padavin, pluviometer. Posode je poslal po celotnem kraljestvu, da je tako glede na višino padavin lahko ocenil pridelek žita, ostalih poljščin in je na podlagi pričakovanega pridelka določil davke, ki so mu jih kmetje morali plačati. Če se malo pošalimo - to je bil začetek agrometeorologije.

  •  Leta 1450 italijanski humanist in arhitekt Leone Battista Alberti razvije prvi anemometer (vetromer) z gibljivo vpeto ploščo, odklon plošče je odvisen od hitrosti vetra.

  • Istega leta 1450 je nemški kardinal, filozof, pravnik, matematik, astronom Nicolas Cryfts (Nikolaj Kuzanski) vpeljal prvi higrometer (vlagomer) na las. Prav je, da povemo nekaj besed o tem, skoraj zamolčanem, mislecu. Kardinal Kuzanski je znan po revolucionarnih stališčih in sicer je trdil, da se Zemlja obrača okrog svoje osi in hkrati giblje okrog Sonca, da je prostor brezmejen, da ni "spodaj" ali "zgoraj", da so zvezde sonca, in da so tam tudi naseljeni svetovi. Leta 1453, ko je tudi Carigrad padel Turkom v roke, je Kuzanski poskrbel za reke beguncev, tako so poleg življenj rešili tudi premnoge helenistične rokopise. Nikolaj Kuzanski je leta 1458 obiskal Bled (tudi) z namenom, da pospeši razvoj kraja in naših dežel. Vrnimo se k meteorologiji. Nikolajev Higrometer je ohranjen preko skice Leonarda da Vincija v delu Codex Atlanticus iz leta 1481.


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

  • Leta 1494 K. Kolumb poda prvi opis tropskega ciklona – hurikana, z njim se je srečal na potovanju v novi svet.

  • Leta 1693 je znameniti naravoslovec Galileo Galilej izdelal termoskop (predhodnik termometra, cevka pomočena v obrvano vodo z balonom na vrhu), podobno napravo pripisujejo Heronu iz Aleksandrije iz začetku drugega stoletja. Italijanski profesor Santorio Santorii pa je že pred Galilejem uporabljal podobno napravo z vrisano številčno skalo za oceno temperature bolnikov. Tudi termometer v današnji izvedbi pripisujejo Galileju. Živosrebrne in alkoholne termometre so množično začeli izdelovati v Akademiji del Cimento v Firencah leta 1657.

  • Leta 1643 Italijan Evangelista Torricelli izumi napravo za merjenje zračnega pritiska, živo srebrni barometer. To je približno 76 cm visoka, z živim srebrom napolnjena, ponavadi ukrivljena cev ali pa potopljena v živo srebro, na eni strani je zaprta, na drugi odprta - višina stolpca živega srebra je odvisna od zračnega pritiska.

  • Leta 1648 je francoski fizik, matematik, filozof Blais Pascal ugotovil, da z nadmorsko višino pritisk pada in pronicljivo sklepal, da je nad atmosfero vakuum - praznina. 1654 je medičejec Ferdinad II v Toskani organiziral prvo mrežo meteoroloških postaj.

  • 1662 je Christopher Wren naredil prvi pluviometer z avtomatskim praznjenjem in beleženjem padavin.

  • 1686 Edmund Halley predstavi sitematično raziskavo pasatnih vetrov, monsunov in kot Aristotel, poveže gibanje zračnih mas s segrevanjem Sonca. Halley isto leto izpelje tudi povezavo med zračnim pritiskom in nadmosrko višino.

  • 1714 poljsko-nemški fizik Gabriel Fahrenheit vpelje zaupanja vredno skalo za merjenje temperature, ki je bila prilagojena temperaturi človeškega telesa (0 °F je dosegel z mešanico ledu in soli, kot drugo umeritveno točko pa je vzel temperaturo človeškega telesa 98,6 °F;

  • tališče in vrelišče vode pri standardnih pogojih sta pri 32 °F in 212 °F).

  • George Hadley leta 1716 prvič korektno pojasni globalno cirkulacijo zračnih mas.

  • 1738 Švicar Daniel Bernoulli vpelje hidrodinamiko, ki že vsebuje zametke kinetične teorije, katera skuša obnašanje tekočin in tudi snovi kot take razložiti preko gibanja in sil med molekulami, atomi.


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

  • 1742 švedski astronom Anders Celsius predlaga novo skalo za merjenje temperature, 0 °C ustreza tališču ledu, 100 °C pa vrelišču vode, pri standardnih pogojih, zračnem pritisku približno 1013 hPa na morskem nivoju. Pretvorbo med Celzijevimi in Fahrenheitovimi stopinjami podajata naslednji formuli:

  • T(°C) = (T(°F) - 32 °F)*5/9 oziroma T(°F) = (9/5)*T(°C) + 32. Večina sveta uporablja Celzijevo skalo, a tudi Fahrenheitova skala je preživela, kot so recimo preživeli palci, milje, jardi. 1772 študent Škot Daniel Rutherford odkrije dušik, ki sestavlja kar dobrih 78 % atmosfere. 1783 znameniti francoski kemik Antoine Lavoisier odkrije kisik, za življenje izjemno pomemben plin, ki sestavlja skoraj 21 % atmosfere. Izkoreninil je netehtljiv fluid, flogiston in vpeljal kaloriko, a kljub stranpotem, je pravilno sklepal, da toplotni tok zmeraj teče iz telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo. Francoska revolucija mu ni prizanesla, leta 1793 je bil, kljub izjemnemu doprinosu k znanosti, giljotiniran.

  • Planetarno kroženje zraka je najobsežnejše gibanje zračnih mas, ki zajema cel planet. Ekvatorialno območje je stalno območje stalnega nizkega zračnega pritiska, ker se tam zrak neprestano segreva, dviga in zato tudi ohlaja. V višinah zrak priteka proti povratnikoma, kjer se spušča, segreva in zato zračna vlaga izhlapi. Nastajajo severovzhodni in jugovzhodni pasatni vetrovi, ki so značilni za subtrobsko območje, kjer prevladuje visok zračni pritisk. Ti vetrovi se vedno premikajo v smeri proti ekvatorju. V zmerno toplem pasu so značilni zahodni vetrovi, ki se srečujejo s polarnimi vzhodnimi vetrovi, kar povzroči nastanek baričnih depresij ali potujočih ciklonov. Ta stik polarnih mas in toplejših vetrov iz zmerno toplega pasu imenujemo polarna fronta.


Izobra evanje meteorolo kih opazovalcev oktober 2010

Vir: http://www.climatehq.com/


  • Login