Domet ustavnopravne stroke pri spreminjanju ustave

1. Dan javnega prava, -P-o-r-t-o-r-o-ž-, Ljubljana, 2012 Domet ustavnopravne stroke pri spreminjanju ustave

2. Spremembe ustavnorevizijskega postopka • v Belgiji (mnenje Beneške komisije, 15. 6.) – dialog med stroko in državo ... • Pomembna vloga ustavnopravne stroke pri sprejemanju Ustave in pri spremembah ustave glede vstopa v EU (določba o tem, da lahko Slovenija vstopa v mednarodne organizacije, na katere prenaša izvrševanja dela svojih suverenih pravic, samo, če se zavzemajo za varstvo pravic, pravno državo in demokracijo). • Prepoved diskriminacije glede na invalidnost. • Premoženjske pravice upokojencev. • Pozitivna diskriminacija žensk pri volitvah. • So bile te spremembe res (ne)potrebne? Ustavne spremembe po letu 1991

3. Politične stranke se zanašajo na kratek spomin volilnega telesa, ko večkrat zaporedoma spremenijo stališča do ustavnih sprememb samo glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji. • Zlato pravilo, uvedba pokrajin, referendum ... • Pri ustavnih spremembah ne bi smelo biti koalicije in opozicije... • Taktika predhodnega poenotenja v koaliciji je napačna, ker ustvarja vtis, da so spremembe v interesu koalicije in spodbuja poenotenje opozicije. Ustavne spremembe in opozicija

4. Spremembe, ki se nanašajo na zmanjšanje pristojnosti DZ. Spremembe, ki se nanašajo na krepitev pristojnosti Predsednika republike. Primeri: Oblikovanje Vlade. Volitve sodnikov. Volitve ustavnih sodnikov. Katere strokovne pripombe niso nikoli upoštevane?

5. Volilni sistemi, na katerih prednosti opozarja stroka, so kombinirani, gradijo na kombinaciji prednosti večinskega in proporcionalnega sistema. Politika se zavzema za skrajne rešitve. Ko na podlagi enih in drugih stališč izračunate kompromisno možnost, ki naj bi jo podprli vsi, je ne podpre nihče. Vloga stroke pri izbiri volilnega sistema

6. “BK meni, da odgovor Državnega zbora na nevarnost ustavne krize ni bil v neskladju z evropskimi demokratičnimi standardi.” Ustavne spremembeglede volilnega sistema 14.4% Kombinirani sistem Popravljeni nemški s. Udeležba na referendumu: 37.9 % 44.5% Dvokrožni večinski s. PS z okraji PS s prednostnim glasom 26.6% Proporcionalni sistem Enokrožnivečinski sistem s.

7. Pravna država dveh hitrosti. • Odgovor stroke: merili za sprejem zadeve v obravnavo. Pomen za posameznika in z vidika razvijanja novih standardov varstva pravic. • Možnost ločenih mnenj itd. • Pozitivna selekcija in pozitivni aktivizem. • Marsikatere spremembe ustave bi postale nepotrebne ob ustvarjalni, razvojni razlagi Ustave s strani US. • Zavrnitev brez obrazložitve; če ne štejemo za obrazložitev sklicevanje na to, da US ni več preobremenjeno. • Večji interes političnih strank za spremembe, ki naj olajšajo vladanje, kot za razvoj ustavne ureditve. Dialog med stroko in politiko glede svobodne izbire zadev s strani US

8. Čeprav je tudi to spremembo mogoče obravnavati kot eno od tistih, ki naj lajša probleme vladanja, velja priznati, da je mogoče sprejete odločitve DZ preglasovati z izrazito manjšino glasov. • Tudi te spremembe so realne samo do tedaj, ko je bolj živ spomin na reforme, ki so padle na referendumu, kot novi spori med koalicijo in opozicijo. Referendum

9. Stroka ne nasprotuje hkratnim volitvam predsednika Vlade in ministrov, opozarja pa na: • Možnost okrepitve vloge PR, če ne neposredno pri oblikovanju Vlade, pa pri reševanju vladne krize, ko nastopi. • Nasprotovanje uvedbe javnih volitev (popuščanje partitokraciji). • Podaljšanje 8 dnevnega roka za predložitev sestave Vlade (hitrost in kakovost sestave). • Nasprotovanje menjavi 1/3 ministrov na podlagi odločitve predsednika Vlade. • Domet teh usklajenih predlogov stroke boste lahko preverili, ko (če) bo sprejeta ustavna sprememba. Stroka in oblikovanje Vlade