Download
1 / 19
190 likes | 437 Views
POMEN CEPLJENJA PROTI DAVICI. Kristina JANEŽIČ Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med. ZAČETKI……. 1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium diphtheriae 1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae povzročitelj davice
E N D
POMEN CEPLJENJA PROTI DAVICI Kristina JANEŽIČ Mentorica:Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI…… 1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium diphtheriae 1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae povzročitelj davice 1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU • Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo Kitasato. • Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali ovčji antiserum. Deklica je okrevala. • Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA • pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin • Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti) • Takojšnje učinkovanje • Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo) • Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes. Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina. Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije toksina z inkubacijo s formalinom. Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE – množičen upad primerov davice • Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja: zaščita posameznika epidemiološki ukrep zaščita necepljenih posameznikov. Danes se davica lahko pojavi zaradi: • Pomanjkanja cepiva • Necepljenja odraslih • Potovanj v dežele z davico • Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica skoraj popolnoma izginila. • Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Primer ruske konfederacije • Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja privede do epidemije davice. • Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000 primerov davice od tega 1800 smrtnih. Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE • Davični toksininaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje TOKSOID. • Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od neimunih oseb. • Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU Na tržišču je več cepiv: • kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP) • kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo proti oslovskemu kašlju (DTPa) • kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT) • kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke (Td). Cepivo za otroke in odrasle vsebuje manj flokulacijskih enot toksoida kot cepivo, s katerim cepimo majhne otroke, saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA CEPLJENJA • V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in 15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu. Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih odmerkov, zadovoljiv titer protiteles. • V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera davice.
SCHICKOV TEST • Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice. • Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm, preiskovanci nimajo protiteles. • Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega preiskovanca. • Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo, da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen: • domena B (binding) , s katero se toksin veže na celico • domena A (active) je aktivna komponenta na N-terminalu in odgovorna za njegov toksični učinek • transmembranska domena, ki olajša prenos katalitske domene čez membrano.
Učinek toksina, nastanek toksigenih sevov • Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo pretvori v patogeno. • Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih sevov. • Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis, polinevritis).
Način prehajanja v celico • podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih membranah vseh evkariotskih celic) • receptorske endocitoze, nastanek endosoma • transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma • podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega mostička in proteolitičnega razcepa. • preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina • Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid (NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2 irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov. • Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta, saj se uporablja drugi EF. • Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije celico. • Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo železovi ioni.
