1 / 20

T rajnostna mobilnost in bivanje: Gibanje, način življenja

T rajnostna mobilnost in bivanje: Gibanje, način življenja. Načrtovanje mobilnosti, zakaj se zatika?. (Samo)predstavitev. Kot strokovnjak: Univ.dipl.inž.gradb. (Mb), doktorski študij (ISV - TU Graz) Predavam (na FG in Uni Hasselt (Be)): Planiranje prometa, Modeliranje prometa in

oralee
Download Presentation

T rajnostna mobilnost in bivanje: Gibanje, način življenja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Trajnostna mobilnost in bivanje:Gibanje, način življenja Načrtovanje mobilnosti, zakaj se zatika? Marjan Lep

  2. (Samo)predstavitev Kot strokovnjak: • Univ.dipl.inž.gradb. (Mb), doktorski študij (ISV - TU Graz) • Predavam (na FG in Uni Hasselt (Be)): • Planiranje prometa, • Modeliranje prometa in • Prometno informatiko • Formalno organizirani: • Katedra za prometno tehniko in varnost v prometu, • Center za raziskave mobilnosti • Izvajamo vrsto projektov za naročnike (EU, država, MO): • Sustainable (urban) transportation planning, • Public transport (JPP), • Mobility management, • Travel and traffic behaviour • External costs Marjan Lep

  3. (Samo) predstavitev Kot mobilen državljan: • Štiričlanska družina, 2 osebna avtomobila • Na delovni dan opravim 4 poti, povprečne dolžine 3,5 km, >50% na/iz dela, imam zagotovljeno (skoraj gratis) parkirno mesto na delovnem mestu; 90% z OA, 8% s kolesom, 2% simblično z avtobusom • Službene poti v Lj (OA); tujina (JPP) • Družina se oskrbuje v nakupovalnih centrih z OA • Odkar žena nima več parkirnega mesta izvaja “car pooling” ! Odkar sta razpadla mreža trgovin v primestnih naseljih in javni potniški promet, vsakodnevno opravim množico km z OA v pomoč staršem Marjan Lep

  4. Misli o prometu pri nas? Kot občan ugotavljam: • Vsakič, ko po daljši odsotnosti pridem domov, se mi zdi pogled na ulice, pločnike “grozljiv” ... čez čas se navadim. • Bolj ko se gradijo obvoznice, krožišča, nove ceste .... bolj dolgo se vozim od vrat–do–vrat (res pa je, da po daljši poti in z večjo potovalno hitrostjo.... ?) • Vsakič, ko se opogumim in se peljem z mestnim avtobusom doživim “incident”. Vsakič, ko nagovorim sina ali ženo, naj se peljeta z vlakom, mi poročata, da je bilo “zadnjič”! • Če se peljem s kolesom.... ali kršim cestno prometna pravila ali pa se ne morem peljati ... nikakor ne zmorem “zvoziti” ovinkov na novih krožiščih ... • Če pešačim, pri vsakem semaforju čakam (!do dve minuti) Marjan Lep

  5. Trditve o prometu na splošno v SLO Kot strokovnjak (1): Ugotovim (strokovna)dejstva – in ta moram znati kvantificirati - kot so: • Imamo resne težave z emisijami zaradi prometa (presegamo mejne vrednosti). • Imamo (še vedno) izjemno visoko število smrtnih žrtev na cestah. • Slovenska gospodinjstva porabijo za transport več kot za hrano .... in bistveno večji delež svojega proračuna (17%), kot v primerljivih evropskih državah. • Imamo izjemno nekonkurenčen JPP, saj je razmerje med potovalnimi časi Avtomobil : JPP praviloma 1 : 3 ; imamo drag JPP (avtobusni del). • V Mariboru imamo že danes bistveno več km-cest / prebivalca oziroma m2 zaasfaltiranih površin / enoto površine kot primerljiva mesta ... Marjan Lep

  6. Trditve in zablode o prometu Kot strokovnjak (2): Ugotavljam (merim) lahko tudi vzročno – posledične zveze: • Največjo pretočnost imajo ceste, če vozila vozijo s 50km/uro! • Stara, ozka, luknjasta-valovita, prometna cesta, je daleč najbolj varna cesta ... • Če povečam kapaciteto cestnega omrežja, generiram novo povpraševanje, potovalni časi – v konicah - ostanejo konstanta ... • Če je avtobus zastonj, (kratkoročno) ne pade število uporabnikov osebnega avtomobila; le pešci se pričnejo voziti z avtobusom ... • Če se zaostri višina kazni v zakonu o varnosti v cestnem prometu, se ne zgodi nič ... • P&R na obrobju mest je (lahko) kontraproduktiven ukrep ... Prestreže lahko le do 5% avtomobilistov migrantov ... Marjan Lep

  7. Trditve in zablode o prometu Kot strokovnjak (3): Kaj je konstanta skozi čas: • Število potovanj, ki jih človek opravi na dan (!) • Čas, ki ga je pripravljen žrtvovati za potovanje na delo/šolo (!) Spreminja pa se: • Število kilometrov, ki jih človek opravi na dan • Izjemno se je povečalo število vozilo-kilometrov, ki se opravijo na dan! Marjan Lep

  8. Mobilnostne karakeristike (primer) Ankete po gospodinjstvih Ljubljana in LUR (2003): • Število potovanj na delovni dan na osebo: 3,11 • Število potovanj na delovni dan aktivne osebe: 3,52 • Namen potovanj: 33,3% delo/šolanje • Izbor sredstva: avto 57,7%, JPP 13,1%, kolo 9,9%, peš 19,0% • Zasedenost osebnih avtomobilov: 1,34 Marjan Lep

  9. Teze Ali je sploh kaj narobe? • Udobje; prevladujoči princip v privatnem življenju • Načrtovanje prostora (poselitve, oskrbe) desetletja obrnjen k individualni mobilnosti • Kot volivci nagrajujemo “asfalt in beton” (obvoznice, parkirne hiše, široke vpadnice, krožišča ... ) Če “da”, zakaj se v realnosti nič ne spremeni? • Je to pač proces; 15 let od diskusije o neki tematiki do prvih oprijemljivih rezultatov? • Je kaj narobe z ukrepanjem; država, občina ? Če je “nekaj narobe” z ukrepanjem ? • Ali je kaj “sistemsko narobe” na državni ravni (od – zgoraj - navzdol) ? • Kaj in kako lahko avtonomno pripomorejo lokalne skupnosti ? • V katero kategorijo (namenov poti!) naj se ukrepi usmerjajo ? • Kaj naj volivci nagrajujemo ? Marjan Lep

  10. Kako pristopiti, vrednostni sistem? Kateri princip je prevladujoč: • Načelo “enakosti” (po Ustavi) ? • Načelo “udobja”, “enakosti udobja” ali je možno hkrati zagotavljati “enakost” in “udobje”; če ne, čigavo udobje “bomo reducirali” ? • Načelo “pravičnosti”; kdo de-facto financira, kdo de-facto plačuje stroške, kdo ima koristi, če grem z avtobusom (in sprostim cesto)? • Načelo “solidarnosti”; kdo se lahko komu prilagodi, potrpi ... Marjan Lep

  11. Trajnostno planiranje prometa? Kaj zanesljivo ni trajnostno: • Življenje in zdravje ( Nižati hitrosti) • Fosilna goriva ( Približati cilje, ? Menjati pogonske agregate) • Zemlja (prst) ( Čim manj asfaltirati) Paradoks trajnostnih prometnih politik: • Kako jih izvesti, pa pri tem ne ogroziti lokalne in globalne konkurenčnosti ? • Trajnostna politika vs. netrajnostni mandat Marjan Lep

  12. Pristopi k prometnemu planiranju? • Ravnotežni, prilagoditveni • Povpraševanje zadovoljiti s ponudbo ... • Je znotraj-sektorski ... • Prepoznamo ga po ključnih besedah “kapaciteta”, “pretočnost” ... • V njem ne sodelujejo družboslovec, ... • Je edini, ki se v RS praktično uporablja ... • Ciljno-orientirani, integralni • Kaj je pravi planerski cilj ? • Kateri ukrepi so možni; tudi in predvsem: prostorsko načrtovanje, socialni, davčni, logistični, ...., pa tudi regulativni, finančni ... • Ga v Sloveniji praktično ni zaznati .... Marjan Lep

  13. Vrednostni sistemi in praksa Projektiranje infrastrukture “po pravilniku”: • Vrednosti sistem iz leta 1980 • Pravilnik iz leta 1990 • Projekt iz 2000 • Otvoritev 2009 Baesov paradox: • Optimiranje posameznika (izbor poti), kapacitete križišča (egoistični princip) • Optimum sistema (!) Marjan Lep

  14. Na kaj lahko vpliva prometni planer (mobility manager)? Po definiciji je planiranje: priprava ukrepov za dosego določenega cilja. Postaviti oziroma poznati kvantificirane cilje! Diskusija o ciljih in ukrepih; kdaj je cesta cilj, kdaj je ukrep? Ko sta namenska raba prostora in transportna mreža “dejstvo”, prometni planer oziroma MM lahko vpliva “le še” na: • Izbor časa, cilja potovanja • Izbor sredstva, partnerstva Marjan Lep

  15. Kako pristopiti v mestih (Mb) ? Teze: Maribor je dosegel točko, ko vsako nadaljnje širjenje kapacitet, ne prinese več nikakršnega učinka ... Zastoji bodo ... So lahko ukrep trajnostne politike... Modro prometno planiranje je tisto, ki pušča/ustvari zastoje tam, kjer najmanj boli! Preveč “zelene” ideje (zapirati, preganjati ...) niso nujno potrebne... Kontra-teza: Maribor ni veliko mesto, nismo povsem absolutno prepričani, da ni prostora za: • širiti vpadnice, graditi parkirne hiše, širiti križišča .... • pa hkrati tudi omogočati neko še znosno peš hojo, kolesarjenje, konkurenčni avtobusni JPP ... ? Marjan Lep

  16. Kam usmeriti ukrepe? Diferencirati (po izvoru in po namenu): • tranzitna potovanja, • ciljno-izvorna potovanja, • notranja potovanja Obseg (potenciali): • Mariborčani po Mariboru opravijo približno 200.000 poti na dan; od tega 40% na delo, šolanje .... • Od zunaj pride v Mb dnevno 45.000 ljudi (od tega 70% na delo, ostali poslovno, oskrba, obiski in zabava), 4.000 z avtobusi, 1.000 z vlakom, preostali z 30.000 avtomobili Kdo lahko “najmanj” boleče menja sredstvo: • (Samo) Mariborčani, ki hodijo na delo v mestno središče.... • Okoličanom (ob JPP, ki ga imamo) je treba dopustiti kulturno možnost prihoda na delo, oskrbo, posel in regeneracijo ? Marjan Lep

  17. Kam usmeriti ukrepe? Ciljno – izvorna in notranja potovanja Ustvariti pogoje: • Peš (vsaj prijaznejše semaforje), • Kolo (sklenjene poti na ključnih prehodih), • Avtobus (ne samo da “je”, da je tudi “konkurenčen”) Posledica za občane: • Gospodinjstva se lahko odpovejo drugemu avtomobilu • Otroci lahko gredo peš v šolo, na popoldanske aktivnosti • ... Marjan Lep

  18. Zaporedje ukrepov ? Postopek (vrstni red je važen!): • Zagotoviti “enforcement” kršiteljev ... • Bistveno povečati in izboljšati ponudbo mestnega JPP (poceni letne, sezonske). • Vzporedno “delati na” izboljševanju pogojev kolesarjenja in pešačenja. • Ko je alternativa na voljo; pričeti vzporedno počasi, a vztrajno reducirati število javnih parkirnih mest v središču, “širiti plavo cono”, zaostriti “cenovno in časovno diferenciacijo” • Vzpostavljati cone; kjer je možno celodnevno parkiranje za sprejemljivo ceno. • (Opomba: P&R na robu mesta je le spremljevalna rešitev) Marjan Lep

  19. Kdo bo to plačal ? Koliko kaj stane: • Bistveno povečati in izboljšati ponudbo mestnega JPP, bistveno poceniti letne, sezonske, “delavske” mesečne vozovnice. (2 mio EUR/leto ? ? ?) • Vzporedno “delati na” izboljševanju pogojev kolesarjenja in pešačenja. ? ? • Ko je alternativa na voljo; pričeti “širiti plavo cono”, zaostriti “cenovno in časovno diferenciacijo”; + + • Vzporedno vzpostavljati cone; kjer je možno celodnevno parkiranje za sprejemljivo ceno dnevnim migrantom . + • Počasi, a vztrajno reducirati število javnih parkirnih mest v središču. Problem je financiranje vmesnih faz (!; EU skladi trajnostne mobilnosti ...) Dodatni vir: opustitev nekaterih dragih infrastukturnih investicij ! Problem izvajalcev politike: ali se da takšne ukrepe na volitvah vnovčiti? Marjan Lep

  20. Sklepna misel, želje ? Kot občan ... Kot strokovnjak ... vključevanje prometnikov (mobilistov) že v fazi strateškega in taktičnega načrtovanja Marjan Lep

More Related