Priložnosti za razvoj mikrofinanciranja v Sloveniji

1. Priložnosti za razvoj mikrofinanciranja v Sloveniji

2. 1.) Zakonodaja in regulatorni okvir v EU in Sloveniji EU: izvajanje finančnih storitev – TRI KATEGORIJE: 1.) Bančni monopol nad kreditiranjem in sprejemanjem depozitov (Avstrija,Češka, Danska, Finska, Grčija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska...Slovenija) 2.) Bančni monopol nad zbiranjem depozitov (Belgija, Bolgarija, Francija, Madžarska, Italija, Romunija, Slovaška) 3.) Bančnega monopola NI (Irska, Latvija, Litva, Poljska, Združeno kraljestvo,...) SLOVENIJA:Finančne storitve lahko v RS Sloveniji opravljajo banke in hranilnice (Zakonu o bančništvu-ZBan-1,Ur.list RS, št. 131/2006) 6. in 7. člen ZBan-1 opredeljujeta finančne storitve (bančne storitve: sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun, vzajemno priznane finančne storitve, dodatne finančne storitve in druge finančne storitve), ki jih lahko opravljajo kreditne institucije (13.člen ZBan-1). Slovenia Coop2012

3. 1.) Zakonodaja in regulatorni okvir v EU in Sloveniji Izrecna regulacija mikrokreditiranja • EU:samoFrancija (2001, “izjema” v bančnem zakonu) in Romunija (2005, Zakon o mikrofinanciranju ) poznata izrecno regulacijo mikrokreditiranja Ostale evropske države: Bosna in Hercegovina, Zakon o mikrokreditnim organizacijama (2006). 23 MKO: 19 mikrokreditnih fondacij in 4 mikrokreditne družbe, ki delujejo kot profitne organizacije !!! Slovenia Coop2012

4. 1.) Zakonodaja in regulatorni okvir v EU in Sloveniji Regulativa glede najvišje in/ali oderuške obrestne mere (Belgija, Italija, Nemčija in Poljska zakonsko definirajo oderuško OM) Obrestna mera v MKO je višja zaradi VIŠJIH STROŠKOV ADMINISTRIRANJA KREDITNEGA PORTFELJA. • prenizka OM: prevelika odvisnost od zunanjega financiranja in večje tveganje bankrota • previsoka OM: percepcija oderuških obresti v družbi, kjer posluje mikrokreditna organizacija • SLOVENIJA: • oderuška obrestna mera je tista, ki za 50% presega predpisano OM zamudnih obresti (13,5%) (Obligacijski zakonik, 2001, 377. člen), • najvišja EOM obrestna mera za potoršniške kredite 200% zadnje znane povprečne EOM (Zakon o potrošniških kreditih-ZPotK-1, 2010, 24.člen) Slovenia Coop2012

5. 2.) Izvajanje mikrokreditiranja v EU • Bančne in nebanče institucije, ki izvajajo mikrokreditiranje: 1.) komercialne banke 2.) hranilnice 3.) zadružne banke (finančna zadruga ?) 4.) fondacije 5.) ne-profitne organizacije Slovenia Coop2012

6. 3.) Glavne značilnosti in vrednote finančne zadruge • A.) Glavne značilnosti Finančne zadruge so zgodovinsko glavni dejavnik pri stabilnejšem razvoju lokalnega poslovnega okolja in gospodastva. So pomemben delodajalec in davkoplačevalec. So blizu svojim strankam in/ali članom, ki so v centru njihovega delovanja. Večina projektov finančnih zadrug predstavljajo manjše, lokalne iniciative. Projekte podpirajo finančno in nudijo tudi nefinančno podporo svojim članom/strankam. Programi podpore so različni od MIKROFINANCIRANJA do finančnega izobraževanja (npr. dolgotrajno brezposelnih). PRILOŽNOST ZA OBČINE !!! Slovenia Coop2012

7. 3.) Glavne značilnosti in vrednote finančne zadruge • A.) Glavne značilnosti Člani igrajo “dvojno vlogo”: - so investitorji (lastniški kapital), - so stranke (depoziti in varčevanje, krediti, koristijo ostale finančne in ne-finančne storitve...) VELJA – ena oseba, en glas... Slovenia Coop2012

8. 3.) Glavne značilnosti in vrednote finančne zadruge • A.) Glavne značilnosti - višja kapitalska ustreznost, stabilni prihodki, boljši kreditni rating (odpornejše v kriznih situacijah in dolgoročno orientirane...) Slovenia Coop2012

9. 3.) Glavne značilnosti in vrednote finančne zadruge • B.) Glavne vrednote ZAUPANJE je temelj zadružnega bančništva oziroma finančne zadruge. UPRAVLJANJE je participativno, kar zagotavlja večjo TRANSPARENTNOST INVESTIRANJE V SVOJE STRANKE/ČLANE. Stranka je center vsega dogajanja (socialni razvoj in finančna “odpornost” ob večji finančni pismenosti...). Slovenia Coop2012

10. 4.Oblikovanje dolgoročne vrednosti za člane finančne zadruge • Trije deli oblikovanja dolgoročne vrednosti 1.) Direktna vrednost za člana a.) Produkti/storitve b.) Svetovalne storitve c.) Medsebojna komunikacija članov 2.) Indirektna vrednost za člana a.) dividende – odgovornost člana kot podjetnika in investitorja, da zagotavlja lastniški kapital !!! 3.) Vrednost dolgorčne finančne vzdržnosti za člana Slovenia Coop2012

11. 5.) Mikrofinančne institucije v EU in v Sloveniji Mikrofinanciranje v razvitem svetu – primer Francije Mikrofinanciranje je bilo (prvotno) namenjeno državam v razvoju kot orodje boja proti revščini in sredstvo za spodbujanje finančne vključenosti skupin, ki niso deležne finančnih storitev tradicionalnih bank. Zato sta pristop in vsebina mikrofinanciranja v razvitem svetu (merjen z dostopom do bančnih storitev) ZELO DRUGAČNA od oblike v razvijajočem se svetu (npr. samo 1% ljudi v Franciji nima dostopa do kreditne obravnave, v Sloveniji samo 3% prebivalstva nima odprtega računa pri poslovni banki, hranilnici). Vendar, kljub razvitosti posamezne skupine skupine ne morejo do kredita, kar je kriza še poslabšala. Razvoj posebnih produktov: osebni mikrokrediti, poslovni mikrokrediti, mikrovarčevanje, mikrozavarovanja,...skupni cilj produktov je zmanjšanje revščine in nezaposlenosti. Slovenia Coop2012

12. 5.) Mikrofinančne institucije v EU in v Sloveniji Glavni poudarki mikrokreditiranja v Sloveniji • V EU področje mikrokreditiranja ni standardizirano. NEBANČNIM institucijam (tudi v Sloveniji) je potrebno omogočiti mikrokreditiranje skupin, ki sicer nimajo dostopa do bančnih storitev. V ta namen je potrebno zagotoviti minimalne zakonske in regulatorne okvire za nebačne institucije. Potrebno je tudi definirati zakonski okvir ustanavljanja finančnih zadrug v Sloveniji in njihovo vlogo pri reševanju finančne (gospodarske in družbene) situacije. • Obrestna mera mora biti ustrezna (ne prenizka, ne previsoka) • Skupaj z vsemi deležniki (financerji, državni organi in ministrstva, lokalne skupnosti, sponzorji in donatorji ter najširša javnost) je potrebno ustvariti družbeno klimo... ...ZA RAZVOJ MIKROFINANCIRANJA V SLOVENIJI Slovenia Coop2012