Na rtovanje namakalnih sistemov v podravju mag smiljan juvan univ dipl in grad
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 35

NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad. PowerPoint PPT Presentation


  • 80 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad. Gorišnica, 18.9.2014. A. UVOD. HIDROMELIORACIJE Hidrotehnični (agrotehnični) ukrep s ciljem izboljšanja vodnega režima v tleh. OSUŠEVANJE Odvodnja vodnih viškov. NAMAKANJE

Download Presentation

NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad.

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJUMag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad.

Gorišnica, 18.9.2014


A. UVOD

HIDROMELIORACIJEHidrotehnični (agrotehnični) ukrep s ciljem izboljšanja vodnega režima v tleh

OSUŠEVANJE

Odvodnja vodnih viškov

NAMAKANJE

Dodajanje vode v času deficita vlage v tleh


TEZA:

Zaradi izvedenih osuševalnih drenažnih sistemov (v Sloveniji izvedenih preko 60. 000 ha) in izvedenih regulacij vodotokov, se je zmanjšala pogostost poplav, kmetijska zemljišča so osušena in potrebno je namakanje.

DISKUSIJA:

drenažni sistemi in regulacije so namenjeni odvodnji vodnih viškov v času prevelike vlage v tleh in na površini tal, medtem ko je namakanje potrebno za dodajanje vode v času pomanjkanja vlage v tleh.

Z melioracijami kmetijskih zemljišč se je z izvedbo agrotehničnih ukrepov izboljšala tudi struktura tal in zadrževalna kapaciteta za vodo (FC) in s tem zmanjšala občutljivost na sušo.


HIDROPEDOLOŠKE KARAKTERISTIKE TAL

Poljska kapaciteta

Točka venenja

PARAMETRI NAMAKANJA

Maksimalni obrok namakanja

B.POTREBE RASTLIN PO VODIOSNOVE BILANCE VODE V TLEHHIDROPEDOLOŠKE KARAKTERISTIKE TAL – OSNOVA ZA DOLOČITEV PARAMETROV NAMAKANJA


Obrok namakanja je količina enkratno dodane vode, ki se določi:

  • na osnovi dejanske vlage v tleh,

  • globine korenin (fenofaza),

  • hidropedoloških karakteristik

    Obrok namakanja predstavlja razliko med poljsko

    kapaciteto in lentokapilarno točko, v praksi razlika med

    PK in 0,7 PK (vlaga naj ne pade pod 70 % PK).

  • Bolj pogosti obroki pri kaplj. namakanju

  • Bolj pogosti so obroki v začetni razvojni fazi, ko so korenine plitvejše

    Norma namakanja je količina potrebne dodane vode v vegetacijskem obdobju


BILANCAVODE V TLEH

HIDROPEDOLOŠKEKARAKTERISTIKE TAL

RAZVOJNA FAZA RASTLIN (FENOFAZA) ZA POSAMEZNO KULTURO

METEOROLOŠKE RAZMERE

  • Padavine

  • ETP

VODNA BILANCA

(SIMULACIJA NAMAKANJA)

OBROK NAMAKANJA

NORMA NAMAKANJA


Rezultat izračuna bilance vode v tleh (meritve, modeliranje)


POTREBNE KOLIČINE VODE ZA NAMAKANJE

Za dimenzioniranje velikosti akumulacij za namakanje je merodajna izračunana norma namakanja, upoštevati je potrebno še izgube vode iz akumulacije (izhlapevanje, pronicanje) in druge rabe vode.


Informativne vrednosti norme namakanja za območje Sp. Save, Sp. Krke za sušno leto s 5 % verjetnosti nastopa znašajo:


Za dimenzioniranje razvodnega sistema je potrebno izračunati

delovni hidromodul namakanja, ki je odvisen od:

  • Namakalnega obroka

  • Časa namakanja

  • Učinka (izkoristka) sistema:

    - dovoda vode (cevi, kanali, …)

    - načina namakanja (prelivanje, kapljično n., …)


Vrednosti hidromodula namakanja se gibljejo od 0,6 do 1l/s/ha.

Vrednosti hidromodula za protislansko zaščito v sadjarstvu sobistveno večje in znašajo od 8-10 l/s/ha.

V projektu oroševanja hrušk v Brežicah, smo za oroševanje 5 dni po 10 ur pri hidromodulu 16 l/s/ha izračunali potrebni volumen vode 1650 m3/ha.


C. VODNI VIRI

  • Površinske vode

  • Podtalnica

  • Akumulacije

  • Odpadne vode


HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VOD

Vodotoki z nivalnim hidrološkim režimom (Drava, Mura) omogočajo direktno rabo vode tudi v poletnem času


Vodotoki s pluvialnim hidrološkim režimom z nizkovodnimi razmerami v poletnih mesecih načeloma ne omogočajo odvzema večjih količin vode za namakanje


KVALITETA VODE ZA NAMAKANJE

Parametri kvalitete vode za namakanje oz. njihove mejne vrednosti so določeni z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. L. RS, št. 68/96, 35/01)

14. člen

Za namakanje rastlin je prepovedano uporabljati vodo, pri kateri:

  • vsebnost težkih kovin presega mejne imisijske vrednosti za težke kovine v vodah III. Kakovostnega razreda in

  • parametri vode za namakanje rastlin presegajo mejne vrednosti iz tabele 6


  • Raba podtalnice za namakanje je količinsko omejena (prioriteta vodooskrbe s pitno vodo)

  • Akumuliranje vode v času vodnih viškov in raba vode v sušnem delu leta je optimalni način gospodarjenja z vodo (mikroakumulacije, večnamenske akumulacije)

  • - ak. Medvedce: V = 800.000m3 (320ha)

  • - ak. Požeg: V = 480.000m3 (192ha)


Tabela 6


D. NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA


D. NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA


D. NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA


INVESTICIJSKA VREDNOST NAMAKALNIH SISTEMOV


E. VPLIVI NA OKOLJE

VZROKI VPLIVOV

  • poraba velikih količin vode (nepovratni odvzemi)

  • povečana obremenitev tal (večja intenziteta pridelave)

  • gradnje objektov (črpališča, cevovodi, …)


MOŽNI NEGATIVNI VPLIVI NA :

VODE

POVRŠINSKE VODE

  • direktni odvzemi iz vodotokov nad QESP

  • vnos hranil in zaščitnih sredstev (pomen »buffer« con ob vodotokih)

    PODZEMNE VODE

  • preveliko črpanje – znižanje podtalnice

  • izpiranje hranil in zaščitnih sredstev – posledica prevelikih namakalnih obrokov (intenziteta)


TLA

NAMAKANJE Z VODO NEUSTREZNE KVALITETE

  • zasoljevanje tal – posledica je zmanjšanje dostopnosti vode za rastline. Dobra voda – irigacijski koeficient ki večji od 18 (vsebnost soli Na+, Cl-,

  • zmanjšanje infiltracijske sposobnosti tal, zaskorjevanje tal. Kriterij primernosti je razmerje izmenljivega natrija (SAR) v povezavi z elektroprevodnostjo (ECw)


DRUGI SEGMENTI OKOLJA

  • živi svet

  • zrak

  • hrup

  • naravna, kulturna dediščina

    Vplivi so posledica intenzivne kmetijske pridelave in niso neposredno vezani na namakanje.


OMILITVENI UKREPI

S strokovno načrtovanim in vodenim

namakanjem, izvajanjem monitoringa, ki

vključuje agrometeorološke meritve in

prognozo namakanja je možno negativne

vplive namakanja bistveno zmanjšati.


F. STANJE IN PERSPEKTIVE NAMAKANJA V PODRAVJU


Za namakanje trajnih nasadov in vrtnin je v Podravju izvedenih preko 30 malih namakalnih sistemov.


NAMAKANJE V SLOVENIJI:

Izvedeni namakalni sistemi v RS:

DISKUSIJA:

Kaj je razlog za več izvedenih namakalnih sistemov na posameznih območjih kot na drugih?


MOŽNOSTI IZGRADNJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU

Kmetijske površine na Dravskem in Ptujskem polju so zaradi plitvih tal na prepustni prodni podlagi podvržene pogostim sušam.


MOŽNI VODNI VIRI:

  • Reka Drava z energetskimi kanali predstavlja zadosten vir vode za namakanje. Koncesijska pogodba DEM

  • Odsek HE Zlatoličje (dovodni in odvodni kanal): Q=12 m3/s

  • Odsek HE Formin (dovodni kanal): Q=5m3/s

  • Obstoječi vodni zadrževalniki na porečju Pesnice in Polskave s stalno ojezeritvijo omogočajo rabo dela akumulirane vode za namakanje.

  • (ak. Pernica, Pristava, Komarnik, Gradišče, Savci, Medvedce, Požeg)

  • Možna izgradnja mikroakumulacij za namakanje manjših dislociranih območij z intenzivnimi kulturami


POTENCIALNE NAMAKALNE POVRŠINE

Ocenjena perspektivna poraba vode Drave za namakanje, skupaj z že obstoječimi

odvzemi, bi znašala 4 m3/s.


DRAVSKO POLJE


PTUJSKO POLJE


  • Login