Slovenija v transnacionalnih programih evropskega teritorialnega sodelovanja

1. Slovenija v transnacionalnih programih evropskega teritorialnega sodelovanja Posvet ob pripravah programa Srednja Evropa 2014-2020 Ljubljana, 25. april 2013 mag. Nadja Kobe Ministrstvo za infrastrukturo in prostor www.cilj3.mzip.gov.si

2. I. delTransnacionalno sodelovanje 2007 - 2013

3. Slovenija sodeluje v štirihtransnacionalnih programih: Alpe, MED, CEN, JVE 2007-2013

4. Cilji transnacionalnih programov Lizbonski in gotenburški → EU 2020 + ter. kohezija Trajnostni razvoj Pametna rast Vključujoča rast Izkoriščanje endogenih potencialov območij Konkurenčnost in privlačnost regij Skladen regionalni razvoj Transnacionalni projekti dosegajo gornje cilje z integralnim pristopom na območju.

5. Pri kohezijski politiki gre za teritorialne učinke razvojnih politik Sedež transnacionalnih podjetij % BDP za RR

6. Vloga transnacionalnih projektov Razvijanje, testiranje in izvajanje evropskih, nacionalnih in regionalnih razvojnih politik in strategij v transnacionalnem kontekstu: • na specifičnem programskem območju • s transnacionalnim partnerstvom (pristojnimi organi javne uprave in relevantnimi institucijami) - na transnacionalen – celosten - način

7. Projekti so konceptualne narave.Rezultati projektov se udejanjajo v regijah.Ne gre za znanost. Ne gre za investicije.Ne gre za tehnologijo.

8. Sedanje štiri prioritete za doseganjetrajnostnega razvoja in rasti terteritorialne kohezije

9. Primer: tematski spekter v Srednji Evropi

10. Teritorialni pristop: različne vrste regij, različne ravni, različni učinki Investicije v RR in preboj inovacij na trg Učinki vlaganj v dostopnost perifernih območij

11. Kje bi bili učinki posegov največji? Izboljšanje: vode, zrak, tla Povečanje energetske učinkovitosti

12. Celostni pristop Medsektorske razvojne strategije Transnacionalni programi oz. projekti so idealni za usklajevanje: • med sektorji • med akterji • med ravnmi upravljanja • med območji in tipi območij Sociala Gospo-darstvo Narava Kultura Trikotnik znanja Javna uprava Izvajalci Institucije znanja

13. Raznolikost upravičencev v vsakem projektu: vsak predstavlja tip akterjev na območju. * Javna uprava – vse ravni • RRA • Zavodi in agencije • Razvojno-raziskovalne in izobraževalne institucije • Zbornice, združenja, tehnološki parki in centri * Druge neprofitne (zasebne) institucije

14. Uporaba rezultatov Projekti imajo učinek, če so vpeti v širše razvojne strategije, če nadgradijo dosedanje znanje in rešitve in če se projektne rezultate dejansko uporabi. Uporabniki so organi/ institucije, ki imajo pristojnost za oblikovanje in izvajanje razvojnih politik, tudi z nadaljnjo uporabo finančnih instrumentov. Koristniki in uporabniki naj bi bili vpleteni v samo pripravo in izvajanje projekta. Rezultati so prenosljivi (so vzorčni primeri).

15. II. delV kateri fazi so transnacionalni programi ?Kako se je v obdobju 2007-2013 odrezala Slovenija?

16. Transnacionalni programi so izvedlivse štiri oz. pet krogov razpisov.

17. Slovenski partnerjiso na transnacionalni ravni zelo uspešni. 398 slovenskih partnerjev sodeluje v 274 od 431 projektov; med njimi je 23vodilnih partnerjev. Slovenski partnerji sodelujejo v 64% projektov. V okviru projektov sodelujejo s 4000 institucijami. Uspešni so na vseh tematskih področjih.

18. Slovenski partnerji so v povprečjuv dveh od treh projektov.

19. SPP se angažirajo na vseh področjih.(projekti s SPP po prioritetah)

20. Primer: Slovenija v Srednji Evropi Slovenija velja po intenzivnosti sodelovanja za vrelec oz. vročo točko v Evropi.

21. Primer intenzivnosti sodelovanja: projekti programa Srednja Evropa Področje: okvir za inovacije Področje prometa in logistike

22. Katere slovenske institucije sodelujejo?

23. Slovenske institucije so razvojni potencial družbe. Slovenija sodeluje v 13 programih evropskega teritorialnega sodelovanja in lahko prispeva in črpa iz zakladnice rešitev, ki jih razvijajo partnerstva na različnih območjih. Slovenske institucije so razvile raznovrstno znanje in izkušnje. Prispevajo lahko k razvojnim rešitvam v okviru Slovenije, ki so ovrednotene v evropskem kontekstu. Prispevajo lahko k razvoju rešitev na širših območjih in na evropski ravni ter k sooblikovanju samih programov.

24. III. delProgramiranje za obdobje 2014-2020

25. Območja transnacionalnih programov Tri obstoječa območja: Območje Alp Mediteran Srednja Evropa (s Hrvaško)

26. Namesto IPA Jadranske pobude in JVE:Jugovzhodna vrata in Podonavje, skladna z Jadransko-jonsko in Podonavsko MR

27. Tematska koncentracija 9. člen Uredbe CPR (Common Provisions Regulation), ES (2011) 615, opredeljuje 11 tematskih ciljev na področju kohezijske politike. 5. in 6. člen Uredbe ETS (European Territorial Cooperation), ES (2011) 611, določata, da morajo transnacionalni programi osredotočiti do 80% sredstev na 4 tematske cilje iz nabora zgoraj omenjenih 11 ciljev (t.im. tematska koncentracija). Dodatni cilj (4+1) za transnacionalne programe je (lahko) „Razvijanje in izvajanje makroregionalnih in pomorskih strategij“ v okviru institucionalnih zmogljivosti JU (11. cilj). 5. člen Uredbe ERDF (European Regional Development Fund), ES (2011) 614, podrobneje navaja investicijske prioritete v okviru vsakega od 11 tematskih ciljev.

28. Podlage za izbor prioritet • Podlage EU + makroregionalne strategije • Analize JTS in evalvacije programa/projektov: intenzivnost sodelovanja po tematskih sklopih, rezultati projektov, skladnost z EU2020 in MRS, vrsta partnerjev, vloga zasebnih partnerjev, učinki projektov • Kapitalizacijske aktivnosti: sinergije, skladnost z razvojnimi politikami in povezave z investicijskimi programi • Strokovne teritorialne analize: izzivi, potrebe po teritorialnih kategorijah, SWOT, potenciali in ovire na območju, primernost za transnacionalno sodelovanje • Spletne ankete: N=310 (ASP), N=930 (CEN) • Posveti z deležniki, (trans)nacionalni (N=50-120 na državo) • Delavnice s člani DS in nacionalnih ekspertov v programih • Nacionalne koordinacije JU za Cilj2: ETS – medsektorske - MRS

29. 11 tematskih ciljev iz osnutkov uredb(modro: preliminarni izbor TNP)

30. Usmerjenost k rezultatom Prioritete same po sebi ne pomenijo nič, če jih ne pogledamo skozi prizmo: • vrste aktivnosti – rezultatov – učinkov transnacionalnih projektov; • vrste in ravni partnerjev (organi javne uprave in institucije) ter partnerstev (mreže, grozdi, mreže dvojic, koridorski…); • uporabnikov rezultatov (nosilci razvojnih politik, upravljalci sredstev, ciljne skupine) • vrste in ravni teritorialnih enot, teritorialnega pristopa • transnacionalnega sodelovanja. Skratka: kdo bi delal, kaj, za koga, zakaj, kako, kje? Potreben je input z vidika Slovenije, pozornost pa osredotočiti na transnacionalno dodano vrednost predlogov.