1 / 18

FORMALDEHID IN LESNI KOMPOZITI

FORMALDEHID IN LESNI KOMPOZITI. Seminarska naloga. Ljubljana, 3. 6. 2010. 5. skupina. Kaj je formaldehid. Formaldehid ali metanal je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH 2 O Formaldehid je brezbarven plin ostrega vonja, ki je dobro topen v vodi

mili
Download Presentation

FORMALDEHID IN LESNI KOMPOZITI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. FORMALDEHID IN LESNI KOMPOZITI Seminarska naloga Ljubljana, 3. 6. 2010 5. skupina

  2. Kaj je formaldehid • Formaldehid ali metanal je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O • Formaldehid je brezbarven plin ostrega vonja, ki je dobro topen v vodi • V vodni raztopini (35 – 40%) tvori hidrat H2C(OH)2, ki se imenuje formalin

  3. Nekaj lastnosti formaldehida • Dobro se topi v vodi in alkoholih • Vrelišče ima pri - 19°C • Tališče ima pri -92°C • Je brezbarvna tekočina z bodljivim vonjem • Gorišče ima pri 60°C • Samovžig doseže pri 300°C • Relativna gostota je 1.089 g/ml

  4. Pridobivanje formaldehida • Sintezo je prvi opisal ruski kemik Aleksander Mihajlovič Butlerov, čeprav ga je že pred njim odkril August Wilhelm von Hofmann • Formaldehid se proizvaja industrijsko s katalitsko oksidacijo metanola • Proces FORMOX z oksidnim katalizatorjem poteka pri temperaturi 250-400°C po kemijski reakciji 2CH3OH + O2 → 2H2CO + 2H2O

  5. Pridobivanje formaldehida • Proces s srebrovim katalizatorjem poteka običajno pri 650°C. V tem procesu poteka vzporedno z že omenjeno oksidacijo metanola tudi njegovo dehidrogeniranje CH3OH → H2CO + H2

  6. Kje vse uporabljamo formaldehid • Formaldehid je surovina za sintezo mnogih pomembnih spojin • Kondenzacijski produkti formaldehida in sečnine, fenola in melamina so vsestransko uporabne sečninsko-formaldehidne, fenolno-formaldehidne in melaminsko-formaldehidne smole • Vodna raztopina formaldehida je dobro dezinfekcijsko sredstvo, ki uniči večino bakterij in gliv, vključno s sporami

  7. Kje vse uporabljamo formaldehid • Več kot polovica v svetu proizvedenega formaldehida se porabi za sintezo že omenjenih duroplastičnih sečninskih, fenolnih in melaminskih smol

  8. Kako formaldehid pride v kompozit • Nekaj ga je v lesu po naravni poti • Z lepilom (UF, MF, FF, MUF, MUFF), kjer sodeluje pri reakciji utrjevanja lepila • Produkt pri degradaciji oz. razgradnji hemiceluloze in lignina • Formaldehid lahko dodatno nastane tudi s hidrolizo že utrjenega lepila

  9. Sproščanje formaldehida iz lesnih kompozitov • Plošče z večjim deležem srednjega sloja oddajo večjo količino prostega formaldehida • Na količino sproščenega formaldehida vpliva tudi sestava materiala (večji delež srednjega sloja – več sproščenega formaldehida)

  10. Tehničnaregulativa o razvrščanju plošč glede na sproščanje prostega formaldehida

  11. Vsebnost prostega formaldehida

  12. Nevarnosti pri delu s formaldehidom • Formaldehid je lahko toksičen, alergen ali karcenogen • Glavni viri poklicne izpostavljenosti zdravju škodljivega formaldehida so predvsem termični in kemični razpadi formaldehidnih smol, ki izhlapevanje iz raztopin • Pri koncentracijah, večjih od 0,1 ppm, draži oči in sluznico ter povzroča solzenje

  13. Nevarnosti pri delu s formaldehidom • Formaldehid je uvrščen med možne povzročitelja raka pri človeku • Inhaliranje tako koncentriranega formaldehida povzroča glavobol, vnetje grla in težave z dihanjem, lahko pa tudi sproži ali poslabša napad astme

  14. Metode določanja emisije formaldehida • Perforator metoda (SIST EN 120) – primerna za OSB, iverne in vlaknene plošče • Steklenična metoda (SIST EN 717-3) – primerna za obložene iverne in vlaknene plošče, kakor tudi furnirane plošče • Plinska analiza (SIST EN 717-2) – primerna za obložene iverne in vlaknene plošče, kakor tudi furnirane plošče

  15. Emisije formaldehida • Predstavlja tveganje za človeka, • Med proizvodnjo morajo biti emisije nadzorovane, • Pri uporabi UF lepila (IP, MDF, vezan les,…) • Metode so definirane po EU standardih, • V notranjih prostorih je prisotnost omejena, • 4 testne metode – standardi ( EN 120, EN 717-2, ENV 717-1, ENV 717-3)

  16. 2 vrsti napak se pojavita (naključne, sistematične) • 9 laboratorijev testiralo po EN 120 • 4 rezultati so bili okrog 3mg/100g, 5 rezultatov pa okrog 4mg/100g • Rezultati odvisni od znamke tuloena

  17. Kako zmanjšati emisije formaldehida • Uporaba ustreznih lepil z nizko vsebnostjo prostega formaldehida • Uporaba lepil z nižjim molarnim razmerjem med formaldehidom in ureo oz. fenolom • Naslednji dejavnik, ki vpliva na vsebnost prostega formaldehida je tudi vrsta in delež utrjevalca • Na sproščanje formaldehida lahko vplivamo tudi z raznimi kemičnimi sredstvi lovilci, ki nase vežejo formaldehid

  18. Kako zmanjšati emisije formaldehida • Naknadno lahko sproščanje formaldehida zmanjšamo tudi z uporabo premaznih sredstev na bazi amoniaka • Sproščanje formaldehida lahko zmanjšamo z zapiranjem robov in površine z uporabo raznih lakov, folij, furnirja, laminatov • Na vsebnost prostega formaldehida lahko vpliva tudi vlažnost iverja • Pri vsem tem pa je zelo pomembna modifikacija lepil, kjer pa obstajajo določene meje • Uporaba alternativnih lepil

More Related