1 / 39

TOPLOGREDNI PLINI IN PROMET

TOPLOGREDNI PLINI IN PROMET. Stane Božičnik. Ljubljana, 12. september 2007. Vsebina. Trendi rasti prometa in emisij CO2 Prometna politika EU in trajnostni razvij prometa Ekonomsko teoretične osnove ukrepov trajnostnega razvoja (prometa)

meda
Download Presentation

TOPLOGREDNI PLINI IN PROMET

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. TOPLOGREDNI PLINI IN PROMET Stane Božičnik Ljubljana, 12. september 2007

  2. Vsebina • Trendi rasti prometa in emisij CO2 • Prometna politika EU in trajnostni razvij prometa • Ekonomsko teoretične osnove ukrepov trajnostnega razvoja (prometa) • Tržne dovolilnice kot instrument trajnostnega uravnavanja razvoja prometa

  3. Problem: RAST POVPREČNIH TEMPERATUR ZEMELJSKEGA OZRAČJA V ZADNJEM TISOČLETJU- rast CO2 ? • Vir: http://www.ipcc.ch

  4. Problem: HITRA GLOBALNA RAST EMISIJ CO2 – POSEBNO OD PROMETA ! • Promet je za proizvodnjo električne energije in toplote (cca 40 %), druginajpomembnejši generator emisij CO2 na globalni ravni s 23 % in 20,2 % v Evropi. • Projekcije - do 2050 OECD pričakuje skupno 130 % rast strukturnega deleža emisij CO2 iz naslova prometa (okoli 40-45 %) • V zadnjih 30 letih je delež emisij CO2 iz prometa rasel hitreje od deleža drugih sektorjev

  5. Problem: RAST EMISIJ CO2 PROMETA PO SVETOVNIH REGIJAH ( 2050)

  6. Problem: NESORAZMERNA RAST CESTNEGA PROMETA - EU Tovorni prometEU 15, 1970 - 2000

  7. Problem: OSEBNA CESTNA VOZILA – 80% VSEH EMISIJ CO2 – RAST TUDI KITAJSKA, INDIJA,... Doseženo 2003, ocena 2010

  8. Vir: European Commission 1999, pov. po ETC/AE in PTL/AE 2000, 73 Problem: EMISIJE CO2 PO TRANSPORTNIH MODALITETAH (EU 1999)

  9. Problem: MODAL SPLIT • Nesorazmerna rast cestnega prometa v Sloveniji • Rast tranzitnega tovornega prometa – 2 leti po vstopu za 31% ! The Freight Transport Modal Split (Slovenia), 1992-2005 (1000 t) (Source: SURS)

  10. Problem: RASTI EMISIJ CO2: PROMET – OSTALI GOSPODARSKI SEKTORJI V DEŽELAH ČLANICAH EU-25 Vir podatkov: Eurostat

  11. Problem: NESORAZMERJE MED GOSPODARSKO RASTJO PROMETA 1% rasti GDP-ja = 2.5% povišanja tov. Prometa ! Promet: GDP (growth evolution 1990-2001 - EU 15)

  12. Možne rešitve • Netržni ukrepi • zakonski in podzakonski akti, (administrativne prepoved) • Na tržnih principih sloneči ukrepi. • Davki • Subvenncije, dotacije • Tržne dovolilnice itd.

  13. 1995 Zelena Knjiga : “Pravične in učinkovite cene v transportu” 1998 Bela Knjiga : “Pravično plačilo za uporabo infrastrukture.” 2001 Bela Knjiga : “Evropska transportna politika za 2010:” Prometno politični ukrepi EU

  14. Prometno politični ukrepi EU • Osvojena rešitev: • Internaliziranje eksternih stroškov prometa • Zastoji • Onesnaževanje zraka • Nesreče • hrup • User pay, polluter pay • Teoretrična osnova – teorija mejnih družbenih stroškov

  15. Teorija mejnih družbenih stroškov Kjer so: • MSC – mejni družbeni stroški • MC – mejni stroški • D = MB – krivulja mejne koristi

  16. Teorija mejnih družbenih stroškov • Lahko razumljiva • Temelji na skupku za prakso nemogočih pogojev (informacije, pop. konkurenca…itd) • Za prakso (konkretni izračun) neuporabna. • Lahko le okvirna “osnova” za (prometno ) politične odločitve.

  17. Praksa – izračun eksternih stroškov prometa • Zastoji (value of time? dodatno gorivo?) • Nesreče (vrednost življenja? zdravja?) • Hrup (vrednost Db hrupa?) • Zrak (vrednost m3 CO2, NOX?) • Problem: • Enotni kriteriji vrednotenja parametrov( long, short run!) • Izračun – “dodatne enote” prometnega dela NENOTEN ! • Ni osnove za konkretno internaliziranje stroškov !

  18. EU- okoljski stroški prometa • Množica izvedenih študij o okoljskih stroških prometa v EU • Rezultati se bistveno razlikujejo tudi do 20 in več kratno ! (Prim. Bela Knjiga 2001),

  19. Trajnostna prometna politika EU Splošna ugotovitev: • Formalno ena izmed naprednejših v svetovnem merilu • Manjkata izvedba in praktične rešitve ! • Za prakso – konkretno uporabo - nujno potrebna sprememba teoretičnih osnov ! (Nerealni pogoji, predpostavke, elementi izračunov)

  20. Možna rešitev: novi instrumenti • Tržne dovolilnice za gorivo ? • Preiskušeno učinkovit instrument (ZDA osvinčen bencin, ribištvo..!) • Odlična kombinacija z obstoječim sistemom trgovanja z CO2 v EU • Na tržnih principih delujoč instrument (V skladu z ekonomskim sistemom)

  21. Tržna dovolilnica • tržna dovolilnica vrednostni papir,ki daje pravico potrošnje določene količine omejene (skupne) dobrine v določenem časovnem razdobju. • omogoča prosto izmenjavo pravic na prostem trgu tržnih dovolilnic • Cena se oblikuje prosto na osnovi pon/pov. • stimulira udeleženca za racionalnejše obnašanje (prodajalca) in omogoča kupcu normalno potrošnjo v okviru skupno določenih kvantitativnih omejitev • možna bančna funkcija (različna časovna razdobja), posojilna funkcija

  22. Načini začetne razdelitve tržnih dovolilnic • brezplačna razdelitev dovolilnic (kvote) vsem upravičencem,(velika sprejemljivost prebivalstva • »metoda starega očeta« (Grandfathering), • prodaja na dražbi

  23. Določitev zgornje meje onesnaževanja • trgovanje s kreditnimi točkami (angl. Credit trading), • “Cap-and-trade” (trgovanje z dovoljenji), določena zgornja meja

  24. “CAP-AND-TRADE” IN SISTEM KREDITNIH TOČK

  25. Potencialna področja uporabe TD na področju prometa • nakup goriva (emisije CO2); • vstop v mestno jedro; • pravico do parkirnih prostorov v mestnih središčih; • pravico do nakupa (dodatnega) motornega vozila; • dostop do infrastrukture z ozkimi grli:tranzitni promet preko tuje države, gorski prelazi (Alpe) in tunelov, promet na določenem preobremenjenem cestnem dnevne ali sezonske konice itd.

  26. Hipotetični primer - TD za gorivo (emisije CO2), Slovenija 2006 • državni organ določi zgornjo možno mejo porabe goriva v državi • 1 TD = 1 liter goriva • 1 liter goriva = 2,42 kg CO2 • bencin 2,27 kg CO2/l • dizel 2,63 kg CO2/l ( v povoprečju 16% manjša poraba)

  27. Hipotetični primer uporabe TD za gorivo (emisije CO2)- Slovenija • Vsako motorno vozilo dobi brezplačno določeno število tržnih dovolilnic za gorivo letno • Dodelitev ob redni letni registraciji vozila (preprečitev nihanja cen ob koncu leta) • Uvede se trg tržnih dovolilnic (borza) • Družba za upravljabnje ( cca 7 v Sloveniji)

  28. Tehnični vidik uporabe tržnih dovolilnic • Vsak imetnik vozila ima “kreditno kartico” za koriščenje dobroimetja TD za nakup goriva • Gorivo teče, dokler je na kartici dobroimetje • Ko dobroimetja zmanjka: • na terminalu, ki je na bencinski črpalki, kupi po dnevnem tečaju dodatne TD • si izposodi izbrano kvoto pod vnaprej določenimi pogoji,pri svoji družbi za upravljanje z TD

  29. Število tržnih dovolilnic za posamezno motorno vozilo (2006) Povprečna poraba x povprečno število prevoženih kilometrov

  30. Število TD dodeljenih enemu vozilu – osnova 2006

  31. Kratkoročno povišanje cene tržnih dovolilnic (znani koef. elastičnosti)

  32. Rezultati – uvedbe tržnih dovolilnic za gorivo Legenda: - Del vrednosti TD – stimulacija udeležencem - Trošarine - Cena goriva

  33. Učinki uvedbe tržnih dovolilnic

  34. Razlika - davek : tržne dovolilnice TD – omejena zgornja meja !

  35. Razlika - Tržne dovolilnice : Davek • Višina davčne obremenitve • Kaj je prava višina davka ? • Ceno TD določi trg na osnovi pon. / pov. • Finančni učinki obeh sistemov • TD stimulus za racionalno obnašanje inetnika • Davek- prihodek proračuna

  36. Razlika - Tržne dovolilnice : Davek • Vpliv višine dohodka ekonomskega subjekta na delovanje sistema • Davek - manjši učinek na sloje z višjimi dohodki • TD – vsi dobijo enako izhodiščno kvoto • Prilagajanje dejanskim tržnim potrebam • Cena TD se stalno dinamično prilagaja tržnim razmeram • Davek je administrativno določen v fiksni višini, je produkt političnega kompromisa, le slučajno ustreza konkretnim razmeram na trgu, je tog...

  37. Zaključne ugotovitve • Internaliziranje eksternih stroškov pomeni: • neminovno povišanje proizvodnih stroškov v določenih panogah (mednarodno znižanje konkurenčne sposobnosti na kratki rok ?!) • v narodnem gospodarstvu vspostavitev novih medsektorskih odnosov (naftna industrija in distribucija, avtomobilska industrija, infrastruktura ceste, cestnine...

  38. Zaključne ugotovitve • Učinkoviti instrumenti in preiskušeni instrumenti so na voljo ! • Njihova uporaba vnaša kolizijo med ekonomskimi (dobiček) in ekološkimi cilji • Za uvedbo je potrebna politična volja ne samo na nacionalni temveč na mednarodni (svetovni) ravni • Ali jo imamo ?

  39. Hvala za pozornost ! stane.bozicnik@uni-mb.si

More Related