Osnove racunovodstva za mlade podjetnike
Download

Osnove racunovodstva za mlade podjetnike

Advertisement
Download Presentation
Comments
mandy
From:
|  
(153) |   (0) |   (0)
Views: 33 | Added: 12-07-2013
Rate Presentation: 0 0
Description:
Vsebina:. Poslovne knjige Kaj so in katere so obvezne?Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvomKdaj poslovnih knjig ni potrebno voditi?Poslovne listineKako jih opredeljuje racunovodski standard?Kako ravnati z listinami pred predajo racunovodstvu?Katere so obvezne sestavine izdanega
Tags
,
Osnove racunovodstva za mlade podjetnike

An Image/Link below is provided (as is) to

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use only and may not be sold or licensed nor shared on other sites. SlideServe reserves the right to change this policy at anytime. While downloading, If for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.











- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -




1. Osnove racunovodstva za mlade podjetnike Natalija Kunstek

2. Vsebina: Poslovne knjige Kaj so in katere so obvezne? Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom Kdaj poslovnih knjig ni potrebno voditi? Poslovne listine Kako jih opredeljuje racunovodski standard? Kako ravnati z listinami pred predajo racunovodstvu? Katere so obvezne sestavine izdanega racuna? Davek na dodano vrednost Kdaj smo se dol?ni registrirati za namene DDV in kako to storimo? Kdaj se vkljuciti v sistem DDV prostovoljno in kaj to pomeni? Davcno obdobje in obracun.

3. Vsebina: Davek od dohodkov pravnih oseb / davek od dohodkov iz dejavnosti Osnove o obdavcitvi gospodarskih dru?b, Osnove o obdavcitvi podjetnika posameznika ali fizicne osebe z dejavnostjo, Akontiranje davka in davcni obracun, Sprememba akontacije davka med letom. Temeljna racunovodska izkaza Bilanca stanja ?sredstva in obveznosti do virov sredstev, Izkaz uspeha ? prihodki in odhodki ter izid.

4. 1. Poslovne knjige: Kaj so? SRS 22 jih v tocki 21 pojasnjuje z naslednjo trditvijo: ?Poslovne knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do njihovih virov, stro?kih, odhodkih in prihodkih, prejemkih in izdatkih ter poslovnem izidu in financnem polo?aju. Vanje se po nacelih urejenosti in sprotnosti vna?ajo zacetna stanja in spremembe, ki jih povzrocajo poslovni dogodki. Pri tem se lahko uporabljajo razlicne metode in tehnicne naprave, ki pa morajo omogocati kontroliranje vna?anja, hrambe in uporabljanja podatkov.? Primer: Prodano blago v vrednosti 2.000 EUR kupcu na 2 mesecna obroka. konto terjatev do kupcev konto TRR 2000 1000 (1) (1) 1000 1000 (2) (2) 1000

5. 1. Poslovne knjige: Katere so obvezne? Vodenje temeljnih poslovnih knjig je obvezno Vodenje pomo?nih poslovnih pa je obvezno samo, ce se verodostojni podatki, ki se po navadi pridobivajo na podlagi pomo?nih knjig, ne zagotavljajo drugace. Vpisi v poslovne knjige morajo biti opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin Temeljne poslovne knjige pa morajo kazati financni polo?aj podjetja in njegov poslovni izid. V sistemu dvostavnega knjigovodstva sta torej obvezni temeljni knjigi, dnevnik in glavna knjiga, pomo?ne pa le ce je to potrebno. Pomo?ne knjige delimo na analiticne evidence ter druge pomo?ne knjige. Analiticne evidence pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige (na primer evidenca terjatev, obveznosti, osnovnih sredstev, materiala in podobno). Druge pomo?ne knjige pa praviloma le dopolnjujejo konte glavne knjige (na primer blagajni?ka knjiga, knjiga prejetih racunov in podobno).

6. 1. Poslovne knjige: Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom Predpisani nacin vodenja poslovnih knjig je vodenje po sistemu dvostavnega knjigovodstva, izjemoma oziroma pod dolocenimi pogoji pa je dovoljeno vodenje po enostavnem knjigovodstvu Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom:

7. 1. Poslovne knjige: Uporaba sistema enostavnega knjigovodstva: Enostavno knjigovodstvo zagotavlja podatke o prihodkih in odhodkih (izkaz poslovnega izida) medtem ko podatke o gibanju sredstev in njihovih virov zagotovi delno preko predpisanih evidenc, delno pa preko popisa sredstev (bilanca stanja). Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodi podjetnik posameznik ali fizicna oseba, ki opravlja dejavnost, ce ni v zadnjem poslovnem letu prekoracil dveh od naslednjih meril: povprecno ?tevilo delavcev ne presega 3, letni prihodki so ni?ji od 42.000 EUR, povprecna vrednost aktive, izracunana kot polovica se?tevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. Za enostavno knjigovodstvo se lahko odloci tudi podjetnik, ki zacne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprecno vec kot tri delavce. O nacinu vodenja poslovnih knjig mora podjetnik obvestiti davcno upravo v 8 dneh od zacetka poslovanja oziroma do 31.12. tekocega leta za prihodnje davcno leto v kolikor ?eli spremeniti nacin vodenja knjig. Izbranega nacina med letom ni dovoljeno spreminjati.

8. 1. Poslovne knjige: Kdaj poslovnih knjig ni potrebno voditi? Poslovnih knjig ni potrebno voditi fizicni osebi, ki opravlja dejavnost in ima pravico do obdavcitve z upo?tevanjem normiranih odhodkov. Za ugotavljanje davcne osnove z uporabo normiranih odhodkov se lahko odloci fizicna oseba, ki opravlja dejavnost in za katero velja, da: zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih (s tem niso mi?ljeni davcni predpisi, na primer ZDDV-1); prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih z vkljucno oktobrom tekocega leta ne presegajo 42.000 EUR; in ne zaposluje delavcev. Fizicna oseba, ki opravlja dejavnost, izpolnjuje predpisane pogoje in ?eli uveljavljati normirane odhodke, mora to storiti s posebno vlogo davcni upravi do 30.11. tekocega leta za naslednje davcno leto. Davcni urad izda odlocbo, ki velja za eno davcno leto. Za ugotavljanje davcne osnove z upo?tevanjem normiranih odhodkov lahko zaprosi tudi oseba ob pricetku opravljanja dejavnosti, ce izpolnjuje predpisane pogoje z izjemo pogoja o dose?enih prihodkih v zadnjih 12 mesecih.

9. 2. Poslovne listine: Kako jih opredeljuje SRS 21? Knjigovodske listine so praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih (tudi o tistih, ki so izkazani v zunajbilancnih razvidih), ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za prena?anje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov. Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in po?teno. Knjigovodske listine se kontrolirajo, da se zadosti nacelu resnicnosti, torej da ka?ejo podatki v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov. Knjigovodske listine so verodostojne, ce se pri kontroliranju poka?e, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakr?nihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

10. 2. Poslovne listine: Delitev knjigovodskih listin: Glede na kraj nastanka delimo knjigovodske listine na: notranje zunanje Listine so lahko: izvirne, kar pomeni da so nastale na kraju in v casu nastanka poslovnega dogodka izpeljane, ki ponavadi nastajajo v postopku racunovodske obravnave na podlagi izvirnih listin.

11. 2. Poslovne listine: Kako ravnati z listinami pred predajo racunovodstvu (outsorcing): SRS 21 Podjetnik mora zagotoviti evidenco zunanjih izvirnih listin, njihovo kontrolo ter sprotno predajo v racunovodsko obravnavo. Enako velja za izvirne listine, ki nastajajo v podjetju. Zunanje izvirne listine je priporocljivo vpisati v evidenco prejetih listin. Evidenca naj vsebuje podatke o datumu prejema, vrsti, izdajatelju, morebitnemu znesku in drugih koristih podatkih, ki se nana?ajo na prejeto listino. Listino opremimo z zaporedno ?tevilko vpisa ter datumom prejema. Vsebinsko kontrolo listine naj opravi oseba, ki je odgovorna za nastanek poslovnega dogodka, ki ga listina izkazuje. V kolikor se z vsebino strinja, naj slednje potrdi s podpisom na listini in jo opremi ?e z morebitnimi dodatnimi podatki (na primer s stro?kovnim mestom in/ali nosilcem, kratkim pojasnilom in podobno). Tako opremljena listina je podlaga za izvedbo morebitnega placila ter nadaljnjo racunovodsko obravnavo. Podobno velja za notranje izvirne listine. V primeru uporabe racunalni?kih programov, ti zagotavljajo evidenco, sicer pa jo je potrebno vzpostaviti.

12. 2. Poslovne listine: Obvezne sestavine izdanega racuna: Davcni zavezanec mora pri izstavitvi racuna upo?tevati obvezne sestavine, ki jih za promet z drugimi davcnimi zavezanci opredeljuje 82.clen ZDDV-1: 1. datum izdaje racuna; 2. zaporedno ?tevilko, ki omogoca identifikacijo racuna; 3. identifikacijsko ?tevilko za DDV, pod katero je davcni zavezanec dobavil blago ali storitev; 4. identifikacijsko ?tevilko za DDV kupca oziroma narocnika, pod katero je kupec ali narocnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dol?an placati DDV, ali je prejel intrakomunitarno dobavo blaga (obrnjena davcna obveznost); 5. ime in naslov davcnega zavezanca in njegovega kupca ali narocnika; 6. kolicino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev; 7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma koncana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplacilo; 8. davcno osnovo, od katere se obracuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nana?a oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakr?nakoli zni?anja cen in popuste, ki niso vkljuceni v ceno na enoto; 9. stopnjo DDV

13. 1. Poslovne listine: Obvezne sestavine izdanega racuna: 10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izkljucuje; 11. v primeru oprostitve DDV ali, ce je placnik DDV kupec ali narocnik,veljavno dolocbo ?este direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni clen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki ka?e na to, da je dobava blaga ali storitev opro?cena DDV ali predmet obrnjene davcne obveznosti. Pri prometu s koncnimi potro?niki (torej fizicnimi osebami, ki niso zavezanci po ZDDV-1) pa so obvezne sestavine opredeljene v 83.clenu ZDDV-1: 1. datum izdaje; 2. zaporedno ?tevilko, ki omogoca identifikacijo racuna; 3. ime in naslov davcnega zavezanca in identifikacijsko ?tevilko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev; 4. kolicino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev; 5. prodajno vrednost blaga oziroma storitev z vkljucenim DDV ter 6. znesek vracunanega DDV.

14. Poslovne listine: Obvezne sestavine izdanega racuna: Mali davcni zavezanec bo namesto identifikacijske ?tevilke uporabil davcno ?tevilko, prav tako pa na racunu ne bo izkazal DDV. V primeru, da na racunu DDV ni izkazan je potrebno napisati razlog za opustitev. Mali davcni zavezanec se sklicuje na 94. clena ZDDV-1. Znesek na racunu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je potrebno placati, obvezno izkazan v EUR.

15. 2. Poslovne listine: Podpis racuna? Racun mora izpolnjevati pogoje za verodostojno listino po SRS. Standard 21.8 doloca, da je podpis odgovorne osebe obvezen, saj z njim potrdi njeno resnicnost in verodostojnost. Podpis racuna znotraj DDV zakonodaje ni obvezen ? skladnost z EU DDV Direktivo

16. 3. Davek na dodano vrednost ? ZDDV-1: Kdaj smo se dol?ni registrirati za namene DDV in kako to storimo: ZDDV-1 doloca, da je davcni zavezanec vsak, ki kjerkoli neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti (1.odst. 5.clena ZDDV-1). Identifikacijo za namene DDV opredeljuje 78.clen ZDDV-1, vsaka oseba mora davcnemu organu prijaviti kdaj zacne opravljati dejavnost kot davcni zavezanec po ZDDV-1 in pristojnemu davcnemu uradu predlo?iti zahtevek za izdajo identifikacijske ?tevilke za DDV (obrazca DDV-P2 in DDV-P3). Davcni zavezanec mora davcnemu organu prijaviti tudi vsakr?no spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Mali davcni zavezanec je opro?cen obracunavanja DDV, ce: v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdvacljivega prometa (94. clen). Mali davcni zavezanec se lahko identificira za namene DDV tudi prostovoljno, najmanj za obdobje 5 let.

17. 3. Davek na dodano vrednost ? ZDDV-1: Predmet obdavcitve Po ZDDV-1 so obdavcene vse dobave (prodaja) blaga, opravljanje storitev v naj?ir?em pomenu, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga. Transakcije, ki so opro?cene DDV so na?tete v clenih od 42 do 61 (na primer izvoz, dobave blaga v Skupnosti pod dolocenimi pogoji, opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu?). Transakcije ki niso predmet obdavcitve pa opredeljuje 4.clen ZDDV-1 Npr.: pridobitev rabljenega blaga, umetni?kih predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, ce preprodajalec deluje kot obdavcljiv preprodajalec in je bilo blago v DC iz katere je odposlano ali odpeljano predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo za rabljeno blago, umetni?ke predmete, zbirke in starine. davcne stopnje Splo?na davcna stopnja je 20%, zni?ana pa 8,5%. Davek se obracuna na davcno osnovo, ki vkljucuje vse kar predstavlja placilo (denar, prejeta storitev ali prejeto blago).

18. 3. Davek na dodano vrednost ? ZDDV-1: Pravica do odbitka DDV Nastanek in obseg pravice do odbitka opredeljuje IX. poglavje ZDDV-1. Pravica do odbitka pomeni, da si lahko ob dolocenih pogojih (na primer, smo identificirani za namene DDV, listina je izstavljena v skladu z ZDDV-1 itd.) v davcnem obracunu od?tejemo davek, ki nam je bil zaracunan s strani dobaviteljev blaga in storitev. Mali davcni zavezanec nima pravice do odbitka. Pravice do odbitka tudi nimajo tisti, ki opravljajo opro?ceno dejavnost, razen uvoznikov.

19. 3. Davek na dodano vrednost ? ZDDV-1: Davcno obdobje in obracun DDV-O Ob vstopu v sistem obdavcitve po ZDDV-1 (identifikaciji) je davcno obdobje koledarski mesec za prvih 12 mesecev porocanja. Po preteku obdobja pa je davcno obdobje odvisno od dose?enega prometa. V kolikor davcni zavezanec v koledarskem letu ni presegel 210.000 EUR obdavcljivega prometa je davcno obdobje koledarsko trimesecje, sicer pa koledarski mesec. Obracun je potrebno oddati davcnemu organu do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi davcnemu obdobju (mesec ali trimesecje) na predpisanem obrazcu DDV-O ter placati morebitno obveznost po obracunu. Obracun je potrebno oddati tudi v primeru, ko v davcnem obdobju ni bilo transakcij po ZDDV-1.

20. 4. Davek od dohodkov pravnih oseb ? ZDDPO-2: Dobicek je pri pravnih osebah, ki opravljajo pridobitno dejavnost obdavcen po ZDDPO-2. Davcna osnova je razlika med prihodki in odhodki ugotovljenimi po racunovodskih standardih, popravljena za davcno nepriznane odhodke in olaj?ave po tem zakonu. Iz davcne osnove so delno izvzeti tudi prihodki iz naslova dividend ter dobicki iz odsvojitve (prodaje) lastni?kih dele?ev. Davcna osnova se lahko popravlja tudi iz naslova poslovanja med povezanimi osebami. Stopnja obdavcitve za leto 2009 je 21%, od leta 2010 pa bo 20%. Davcna izguba je prese?ek davcnih odhodkov nad prihodki in se jo lahko v vecini primerov neomejeno pokriva v breme pozitivne davcne osnove (dobicka) v prihodnjih letih. Davcni obracun je potrebno oddati do 31.marca za preteklo davcno leto. Obveznost za placilo morebitne razlike davka nastane 30. dan po oddaji obracuna.

21. 4. Davek od dohodkov pravnih oseb ? ZDDPO-2: Akontacije davka se placujejo do 10. v mesecu za pretekli mesec/tromesecje, in sicer: V primeru, ko zna?a DDPO vec kot 400 EUR kot 1/12 davka, ki smo ga preracunali na letno osnovo (pomembno za tiste, ki so bili v prvem davcnem obracunu obdavceni za manj kot 12 mesecev) V primeru, da je znesek davka ni?ji od 400 EUR, pa se akontacije placujejo trimesecno v vi?ini1/4 davka, Pravna oseba, ki pricne s poslovanjem na novo, si sama izracuna akontacijo davka. Za ta namen v davcnem obracunu izracuna predvideno davcno osnovo za davcno obdobje, za katerega bo placevala akontacijo. Obrazlo?eni izracun predvidene davcne osnove (lahko tudi izgube) v davcnem obracunu, vi?ino akontacije ter obrokov akontacije predlo?i davcnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa.

22. 4. Davek od dohodkov pravnih oseb ? ZDDPO-2: Fizicna oseba, ki si na podlagi lastni?kega dele?a izplaca dobicek je obdavcena po stopnji 20%, kar je hkrati tudi dokoncna obdavcitev. Vlogo za spremembo akontacije med letom je mo?no vlo?iti pri davcnem organu 30 dni pred zapadlostjo akontacije. Vloga mora vsebovati davcni obracun v katerem dokazujemo bistveno spremembo glede na akontacije, ki jih placujemo ter predracun davka do konca obdobja.

23. 4. Davek od dohodkov iz dejavnosti ? ZDoh-2: Fizicne osebe, ki opravljajo dejavnost so obdavcene po ZDoh-2. Upo?tevanje normiranih odhodkov: Davcna osnova je znesek placanih prihodkov v koledarskem letu zmanj?an za normirane odhodke in morebitno posebno davcno olaj?avo (velja za samozaposlene v kulturi in svobodne novinarje). Davcni obracun se v tem primeru NE pripravlja, Akontacije ?e ob izplacilu odvede izplacevalec dohodka, Koncni poracun dohodnine je odvisen od obsega prihodkov. Upo?tevanje dejanskih prihodkov in odhodkov: davcna osnova je dobicek, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, od?tejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg ZDoh-2 tudi ZDDPO-2 Po dolocilih ZDDPO-2 se pri ugotavljanju dobicka priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu s predpisi oziroma racunovodskimi standardi. Tako ugotovljeni dobicek se popravlja na enak nacin kot za zavezance za DDPO, le da olaj?ave doloca ZDoh-2.

24. 4. Davek od dohodkov iz dejavnosti ? ZDoh-2: Od ugotovljene davcne osnove, tj. dobicka, je potrebno placati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izracunu akontacije dohodnine se upo?tevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice (od 16 do 41 %), upo?tevajo pa lahko tudi splo?no in posebno olaj?avo za vzdr?evane dru?inske clane Olaj?avi lahko upo?tevajo pod pogojem, da jim za posamezno davcno leto te olaj?ave niso bile upo?tevane pri izracunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplaca glavni delodajalec, ali je bilo na ta nacin upo?tevanih manj kot 5/12 teh olaj?av. Za predlo?itev davcnega obracuna (razen predpisanega obrazca) in akontiranje davka veljajo enaka pravila kot za pravne osebe; tudi za osebe, ki pricnejo s poslovanjem na novo.

25. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : je temeljni racunovodski izkaz, v katerem je resnicno in po?teno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v dolocenem trenutku (na koncu poslovnega leta ali medletnega obdobja, za katero se sestavlja). Nadrobnost clenitve postavk in njihovega obveznega pojasnjevanja dolocata standarda glede na velikost porocevalca: Velikost doloca ZGD-1, ki pravi, ce sta izpolnjena dva pogoja od treh, in sicer: povprecno ?tevilo zaposlenih v letu ne presega 10 / 50 / 250 cisti prihodki od prodaje v letu ne presegajo 2.000.000 ? / 7.300.000 ? / 29.200.000 ? vrednost aktive konec leta ne presega 2.000.000 ?/ 3.650.000 ? / 14.600.000 ? je velikost dru?be (podjetnika): mikro / mala / srednja Velika dru?ba - ce sta izpolnjena dva od treh pogojev: povprecno ?tevilo zaposlenih v letu presega 250 cisti prihodki od prodaje v letu presegajo 29.200.000 ? vrednost aktive konec leta presega 14.600.000 ?

26. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : Osnovne postavke v skraj?ani obliki bilance stanja so: IZGUBA

27. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : Sredstva so v denarju izra?ene stvari (osnovna sredstva, zaloge), pravice (terjatve v naj?ir?em pomenu) in denar, s katerimi razpolaga podjetje/podjetnik. Obveznosti do virov sredstev pa nam povejo iz katerih virov so sredstva financirana. Kapital tako predstavlja lastni vir, vse ostalo pa tuje vire financiranja. Tako sredstva kot njihove vire razvr?camo po rocnosti. kot kratkorocne upo?tevamo tista sredstva, ki naj bi se spremenila v denar v roku 1 leta od dne bilance, za kratkorocne vire pa, da bodo v roku 1 leta zapadli v placilo. Izjema je kapital - v celoti zapade v placilo z ukinitvijo dru?be, pred tem pa so mo?ni posegi kot so dokapitalizacija ali izplacilo dobicka. Sredstva, ki niso kratkorocna, razvr?camo pod dolgorocna. Mali samostojni podjetnik posameznik, ki bilanco stanja pripravlja po SRS 39 izkazuje kapital kot razliko med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov (dolgovi).

28. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : Sredstva A. Dolgorocna sredstva I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve II. Opredmetena osnovna sredstva III. Nalo?bene nepremicnine IV. Dolgorocne financne nalo?be V. Dolgorocne poslovne terjatve VI. Odlo?ene terjatve za davek B. Kratkorocna sredstva I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge III. Kratkorocne financne nalo?be IV. Kratkorocne poslovne terjatve V. Denarna sredstva C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve

29. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : Obveznosti do virov sredstev A. Kapital I. Vpoklicani kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobicka IV. Prese?ek iz prevrednotenja V. Preneseni cisti poslovni izid VI. Cisti poslovni izid poslovnega leta B. Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve C. Dolgorocne obveznosti I. Dolgorocne financne obveznosti II. Dolgorocne poslovne obveznosti III. Odlo?ene obveznosti za davek C. Kratkorocne obveznosti I. Obveznosti, vkljucene v skupine za odtujitev II. Kratkorocne financne obveznosti III. Kratkorocne poslovne obveznosti D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve

30. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): je temeljni racunovodski izkaz, v katerem je resnicno in po?teno prikazan izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katere se sestavlja. Izkaz poslovnega izida obravnava SRS 25, Oblika izkaza za zunanje porocanje je po SRS 25 za vse porocevalce predpisana enako, razlikuje se le pri obsegu potrebnih pojasnil. Standard dopu?ca dve obliki izkaza, in sicer: razlicico I, ki stro?ke razvr?ca po naravnih vrstah in razlicico II, ki stro?ke razvr?ca funkcionalno.

31. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): Osnovne postavke v skraj?ani obliki izkaza poslovnega izida po razlicici I so: 1. cisti prihodki od prodaje 2. sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokoncane proizvodnje 3. usredstveni lastni proizvodi in storitve 4. drugi poslovni prihodki 5. stro?ki blaga, materiala in storitev 6. stro?ki dela 7. odpisi vrednosti 8. drugi poslovni odhodki 9. financni prihodki iz dele?ev 10. financni prihodki iz danih posojil 11. financni prihodki iz poslovnih terjatev 12. financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih nalo?b 13. financni odhodki iz financnih obveznosti 14. financni odhodki iz poslovnih obveznosti 15.drugi prihodki 16.drugi odhodki 17.davek iz dobicka 18.odlo?eni davki 19.cisti poslovni izid obracunskega obdobja

32. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): Osnovne postavke v skraj?ani obliki izkaza poslovnega izida po razlicici II so: 1. cisti prihodki od prodaje 2. proizvajalni stro?ki prodanih proizvodov / vrednost prodanega blaga 3. kosmati poslovni izid od prodaje 4. stro?ki prodajanja 5. stro?ki splo?nih dejavnosti 6. drugi poslovni prihodki 7. financni prihodki iz dele?ev 8. financni prihodki iz danih posojil 9. financni prihodki iz poslovnih terjatev 10. financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih nalo?b 11. financni odhodki iz financnih obveznosti 12. financni odhodki iz poslovnih obveznosti 13.drugi prihodki 14.drugi odhodki 15.davek iz dobicka 16.odlo?eni davki 17.cisti poslovni izid obracunskega obdobja

33. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): Prihodki predstavljajo vrednost prodanih poslovnih ucinkov, ki se ugotavljajo po nacelu zaracunane prodaje. Stro?ki so v denarju izra?ena celotna poraba prvin poslovanja, Odhodki so stro?ki, ki so povezani s prodanimi poslovnimi ucinki. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki.

34. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Poslovni izid in denarni tok: Prihodki in odhodki predstavljajo poslovno-izidni tok katerega rezultat je poslovni izid, denarni tok pa predstavlja prejemke in izdatke katerega izid je neto denarni tok. Prihodki in stro?ki so povezani s prejemki in izdatki. Pri prihodkih in prejemkih lahko ugotavljamo naslednje znacilnosti: prihodek (najveckrat) nastane pred prejemkom (prodaja na odlo?eno placilo); prihodek nastane hkrati s prejemkom (prodaja za gotovino); prejemek nastane pred prihodkom (prejeto predplacilo kupca); prejemek ne bo nikoli prihodek (najem posojila); prihodek ne bo nikoli prejemek (inventurni prese?ek). Podobne je pri stro?kih in izdatkih: stro?ek (najveckrat) nastane pred izdatkom (nakup na odlo?eno placilo); stro?ek nastane hkrati z izdatkom (nakup za gotovino); izdatek nastane pred stro?kom (dano predplacilo dobavitelju); izdatek ne bo nikoli stro?ek (vracilo posojila); stro?ek ne bo nikoli izdatek (inventurni primanjkljaj).

35. 5. Temeljna racunovodska izkaza: Poslovni izid in denarni tok: Denarni tok v veliki meri vpliva na placilno sposobnost (likvidnost), ki govori o tem da je podjetje sposobno placati obveznosti na dolocen dan. Z likvidnostjo je tesno povezana tudi solventnost, ki jo opredelimo kot placilno sposobnost na dolgi rok.

36. Hvala za va?o pozornost! Vpra?anja???


Other Related Presentations

Copyright © 2014 SlideServe. All rights reserved | Powered By DigitalOfficePro