ENERGETSKA SANACIJA VRSTNIH HIŠ V NASELJU TRZIN – MLAKE

1. ENERGETSKA SANACIJA VRSTNIH HIŠ V NASELJU TRZIN – MLAKE Trzin, 13. december, 2012

2. Namen in vsebina. Namen: Predlogi za sanacijo hiš. Povečanje ugodja. Zmanjšanje stroškov. Cenovno optimalna sanacija. Predstavitev virov sofinanciranja. Obrazložitev pojmov. Nove tehnologije. Vsebina: • O naselju. • Stanje in zahteve. • Predlogi sanacije. • Ogrevanje. • Sofinanciranje sanacij. • Pogosta vprašanja.

3. I. O naselju.

4. Naselje. Naselje 155 podobnih vrstnih hiš. Prešernova, Mlakarjeva in Reboljevaulica. Naselje grajeno v letih 1974 / 1975. Štiri hiše se držijo skupaj. Parcele približno 130 m2. Na parceli hiša, parkirno mesto, garaža, površina ob vhodu in vrt.

5. Dimenzije hiše. PRITLIČJE: Večja dnevna soba (27,4 m2), kuhinja (6 m2) , predprostor (3,45 m2), WC (3,45 m2), shramba oziroma garderoba (3,45 m2). 1. NADSTROPJE: Glavna spalnica (12,6 m2), soba (9 m2), kabinet (7,1 m2), predprostor (2,8 m2), kopalnica (4,09 m2). MANSARDA: Uporabna površina – v osnovi soba (18,7 m2). Predelano od 30 do 40 m2. • Nepodkletena hiša. • Tri-etaže. • Bivalna površina 96 m2. • Tlorisna površina 40 m2.

6. Gradnja. • Temelji na prodnati podlagi s 3 cm izolacije. • Nosilne stene povezujejo sosednje hiše. • Nosilne stene iz betona 15 cm. • Nenosilne stene proti zunanjosti iz porobetona 22 cm. • Robne hiše kombinacija beton 15 cm in porobeton 12 cm. • Streha ob izgradnji nedokončana. • Streha omogoča do 16 cm izolacije. • Ogrevanje z zemeljskim plinom.

7. Okolje. • Temperaturni primanjkljaj 3.200 Kdni (slovensko povprečje). • Kurilna sezona traja 216 dni (tri dni <12°C). • Od približno 1.10. do 1.5. • Projektna temperatura -13°C.

8. II. Stanje in zahteve.

9. PURES 2010 in izgube. Trenutno je v veljavi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah – PURES 2010. Ta definira zahteve gradbenih elementov hiše – toplotne prehodnosti. PURES 2010 se opira na tehnično smernico TSG-1-004 (izračun toplotnih lastnosti objektov, v njej so tudi opisi gradbenih materialov). Transmisijske toplotne izgube nastajajo skozi ovoj stavbe, ko toplota preide skozi trden material. Transmisija = prevajanje toplote. Koeficient specifičnih transmisijskih izgub: 1 W/m2K Prezračevalne toplotne izgube nastanejo zaradi izmenjave odtočnega zraka iz stavbe z zunanjim zrakom. Do njih pride zaradi netesnosti vrat in oken(> 0,5 h-1).

10. Okna in vrata. • Originalna lesena škatlasta okna • > 3 W/m2K • Sestavljajo jih 2 speti krili. • Okna nimajo zaprtih komor. • Starejša in dotrajana. • Ne tesnijo. • Novejša PVC okna • 1,7 W/m2K • Enokrilna okna. • Dvojna zasteklitev. • PVC okvir (nekoliko slabša izolacija). • Komore z inertnim plinom. • Kakovostna lesena okna • 1 – 1,2 W/m2K (PURES) • Enokrilna okna. • Trojna zasteklitev. • Lesen okvir. • Komore z inertnim plinom. • RAL montaža.

11. Fasada (stavbni ovoj). • Delno izolirana fasada • 0,37 – 0,45 W/m2K • 5 cm izolacije. • Zahteve iz 90. let. • Ne ustreza PURES 2010. • Polno izolirana fasada • 0,15 – 0,21 W/m2K • 15 do 20 cm izolacije. • Ustreza PURES 2010. • Po PURES < 0,3 W/m2K. • Ni izolacijskega sloja fasade • 0,7 - 1 W/m2K • Stene so nespremenjene od izgradnje. • NI izolacije. • Samo beton in porobeton.

12. Streha. • Delno izolirana streha • 0,3 – 0,4 W/m2K • 10 - 15 cm izolacije. • Rešitev glede na izgradnjo. • Že dobra izolacija. • Ne ustreza PURES 2010. • Neizolirana streha • > 3 W/m2K • Streha ni izolirana in bivalna. • Samo kritina. • Ventilacijske izgube. • Polno izolirana streha • 0,10 – 0,18 W/m2K • 25 do 30 cm izolacije. • Ustreza PURES 2010. • Po PURES < 0,18 W/m2K.

13. III. Sanacija.

14. Parametri izračuna. Trije izračuni za robno, srednjo in zamaknjeno hišo. • Poudarek na ogrevanju, saj je največji strošek hiše. • Osnovna (nerazširjena) hiša s 96 m2. • Izračun s PHPP’07. • Vremenski podatki za Ljubljano. • 4 uporabniki. • Ogrevanje na zemeljski plin. • Upoštevan izkoristek peči 95%. • Toplota 0,85 €/m3 oziroma 0,094 €/kWh.

15. Srednja hiša – možnost 1. • Hiša pred sanacijo ni bila dodatno izolirana. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija po minimalnih zahtevah PURES. • Najcenejša sanacija. • Vračilna doba okoli 18 let. • Največji učinek pri oknih.

16. Srednjahiša– možnost 2. • Hiša pred sanacijo ni bila dodatno izolirana. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija nad zahtevami PURES. • Najdražja sanacija. • Vračilna doba okoli 20 let. • Največji učinek pri oknih.

17. Srednja hiša – možnost 3. • Hiša pred sanacijo že delno izolirana in novejša okna. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija nad zahtevami PURES. • Najdražja sanacija. • Vračilna doba okoli 50 let. • Največji učinek pri oknih.

18. Zamaknjena hiša – možnost 1. • Hiša pred sanacijo ni bila dodatno izolirana. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija po minimalnih zahtevah PURES. • Najcenejša sanacija. • Vračilna doba okoli 16 let. • Največji učinek pri oknih. • Fasada ima opazen učinek.

19. Zamaknjena hiša – možnost 2. • Hiša pred sanacijo ni bila dodatno izolirana. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija nad zahtevami PURES. • Najdražja sanacija. • Vračilna doba okoli 20 let. • Največji učinek pri oknih. • Opazen učinek pri fasadi.

20. Zamaknjena hiša – možnost 3. • Hiša pred sanacijo že delno izolirana in novejša okna. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija nad zahtevami PURES. • Najdražja sanacija. • Vračilna doba okoli 35 let. • Največji učinek pri oknih.

21. Robna hiša – možnost 1. • Hiša pred sanacijo ni bila dodatno izolirana. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija po minimalnih zahtevah PURES. • Najcenejša sanacija. • Vračilna doba okoli 12 let. • Največji učinek pri fasadi. • Okna imajo velik učinek.

22. Robnahiša– možnost 2. • Hiša pred sanacijo ni bila dodatno izolirana. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija nad zahtevami PURES. • Najdražja sanacija. • Vračilna doba okoli 15 let. • Največji učinek pri fasadi. • Velikučinektudiprioknih.

23. Robna hiša – možnost 3. • Hiša pred sanacijo že delno izolirana in novejša okna. • Podstrešje je zaključeno. • Sanacija nad zahtevami PURES. • Najdražja sanacija. • Vračilna doba okoli 35 let. • Največji učinek pri fasadi. • Velik učinek tudi pri oknih.

24. Menjava stavbnega pohištva v pritličju. • Investicija se povrne v 11 let. • Poveča se bivalno ugodje. • Zmanjšane ventilacijske izgube – prepih. • Pred sanacijo stara okna in vrata. • Med sanacijo se zamenjajo samo pritlična okna in vrata.

25. Povzetek izračunov. • Zamenjava starejših oken ima opazen učinek in je smiselna. • Če je podstrešje že izolirano (10 do 15 cm), je dodatna izolacija ekonomsko neupravičena. Podstrešje mora biti izolirano! • Najbolj pereča je robna hiša, nujno je potrebna izolirana fasada. • Sanacija nad zahtevami PURES trenutnoni ekonomsko smiselna. • Pri delno saniranih hišah je potreben izračun izboljšav. • Ventilacijske izgube niso točno določljive, zato je učinek menjave oken lahko še bolj izrazit.

26. IV. Ogrevanje.

27. Menjava plinske peči. • Menjava plinske peči je potrebna ob dotrajanju stare. • Predvidena je 12 kW plinska peč. • Nove peči so kondenzacijske z izkoristkom od 100 do 105 %. • Starejše peči zaradi dotrajanosti izkoristek 70 do 80 %. • Menjava peči s kondenzacijsko pečjo 11 kW, pretočni grelnik sanitarne vode, investicija cca. 3.000 €, tudi do 4.000 €. • Ob porabi 1.000 m3 zemeljskega plina je prihranek le okoli 200 € letno, investicija se ne izplača.

28. Vgradnja toplotne črpalke. • Zaradi velikosti objekta pride v poštev le TČ zrak-voda. • Uporabijo se lahko starejši radiatorji, potrebna je izolacija, saj bo moč ogrevanja manjša (nekoliko nižji temperaturni režim). • Investicija od cca. 6.000 € (3.500 € strojna oprema, 2.500 € inštalacija). • Prihranek:Trenutno ogrevanje: Plin0,094 €/kWhTČ zrak-voda: Elektrika0,1 €/kWh in COP = 2,7 pomeni ogrevanje 0,037 €/kWh • Pri 8.000 kWh letno se povrne v cca. 10 let.

29. Vgradnja klimatske naprave. • Nove klimatske naprave ne samo hladijo, ampak tudi ogrevajo prostore. • V prehodni sezoni (oktober-november in februar-maj) imajo klimatske naprave visok izkoristek. COP > 4. Smiselna vgradnja klimatske naprave za ogrevanje dnevnih prostorov v prehodni sezoni. • Investicija cca. 800 € za klimatsko napravo s hladilno močjo 4 kW in grelno močjo 4,5 kW. • Primerjava: Klimatska naprava: 1 kWh elektrike = 4 kWh ogrevanja = 0,1 €Plinska peč: 1kWh ogrevanja = 0,94 € • Investicija se povrne v 4 do 6 letih.

30. V. Sofinanciranje.

31. EKOSKLAD. www.ekosklad.si • Glavni inštrument za sofinanciranje naložb občanov v OVE in URE. • Pri sanaciji objektov omogoča do 25 % sofinanciranje. • Zahteve pri sanaciji so doseganje PURES 2010. • Zaključen za 2012, pričakujejo se nova sredstva v januarju2013.

32. EKOSKLAD sofinanciranje – 1/2. • vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi(toplotna prepustnost manjša od 1,2 W/m2K, max. 100 €/m2, max. 30 m2, vgradnja po RAL smernici) • toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe(toplotna prepustnost manjša od 0,3 W/m2K, kar ustreza 15 cm izolacije z λ ≤ 0,045 W/mK, dovoljena dogradnja izolacije, max. 12 €/m2, max. 150 m2/stanovanje) • toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi (toplotna prepustnost manjša od 0,18 W/m2K, kar ustreza 25 cm izolacije z λ ≤ 0,045 W/mK, gradbeno dovoljenje do 2003, max. 10 €/m2, max. 150 m2/stanovanje)

33. EKOSKLAD sofinanciranje – 2/2. • vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe in/ali pripravo sanitarne tople vode (sofinanciranje do 25%, do 2.000 € - odvisno od grelnega števila) • vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi(vsaj 80% izkoristek, največ 0,45 W/(m3/h), lokalno prezračevanje z vsaj 65% izkoristkom, 25% sofinanciranje, največ 2.500 € oziroma do 400 € za enoto lokalnega prezračevanja) • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi (sofinanciranje do 25 %, do maksimalno 20 m2, lahko je samogradnja) • vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanjestanovanjske stavbe na lesno biomaso (sofinanciranje do 25 %, do 2.000 € za pelete in sekance, 1.500 € za drva)

34. Postopek prijave. • Naložba pred oddajo vloge ne sme biti izvedena! • Na javnem pozivu lahko sodeluje fizična oseba, ki je investitor in lastnik nepremičnine, ali ožji družinski član, ali najemnik s pisnim soglasjem lastnika • Naložba mora biti izvedena na stanovanjski stavbi. • Dokazilo za vgradnjo izolacije so fotografije. • Fotografije med vgradnjo oken po RAL.

35. Praktični potek prijave. Pridobivanje predračunov za sanacije v skladu z zahtevami razpisa. Vlogo skupaj s predračuni, fotografijami trenutnega stanja in soglasje (v primeru, da investitor ni lastnik) se pošlje na EKO-SKLAD. Obravnava vloge traja do 3 mesece (vmes se lahko začnejo dela, morajo biti v skladu s prijavo). Ob potrditvi prijave EKOSKLAD pošlje odločbo in pogodbo. Podpisana pogodba in zaključna dokumentacija se pošlje na EKO-SKLAD. Izvedba sanacije (planirana). Na EKO-SKLAD se pošljejo izjava o zaključku, računi in potrdila o plačilu računov. Približno 30 dni kasneje EKO-SKLAD opravi plačilo.

36. VI. Pogosta vprašanja.

37. Menjava oken in vpliv na peč. • Nova okna tesnijo prostor, zmanjšajo vstop svežega zraka. • To pomeni, da lahko kurilna naprava začne jemati notranji zrak za delovanje. • Pojavi se tudi problem nizkega tlaka v prostoru, lahko se celo obrne vlek dimnika. • Po menjavi oken, preveriti ali ima peč dobro izgorevanje (dobi zrak) in ali je dimnik čist – dimnikarske meritve. • V primeru slabega izgorevanja (proizvaja se ogljikov monoksid – CO), se mora do peči speljati zračnik. • Novejše peči imajo CO senzorje – ne jih enostavno izklapljat!

38. RAL montaža. • Kaj je to: • Moderen način vgradnje oken. • Zagotavlja tesnenje med okenskim okvirjem in zidom v treh nivojih. • Zakaj: • Zmanjšane toplotne izgube. • Zmanjšan hrup. • Proti vlagi. • Lastnosti: • Zunajnji stik je vodotesne odporen na veter in paroprepusten. • Vmesni prostor zapolni izolativni material z zvočno in toplotno zaščito. • Notranji stik je zrakotesen in paroneprepusten. • Kako se izvede: • Zunanji tesnilni in notranji tesnilni trak, vmes montažna pena. • Enoten tesnilni trak – vse v enem (npr. ISO BLOCO One).

39. Dvignjena mansarda. Ali je drugače, če je dvignjena mansarda? • Višja poraba energije (kot je za pričakovati). • Poraba je odvisna od izvedbe mansarde, pričakovati od 10 do 20 % odstopanje od nedvignjene strehe. • Šibke točke so izpostavljene stene (robne stene). • Izračuni drugače enako kot za nedvignjene hiše.

40. Toplotna črpalka. Kaj je to? Sistem za ogrevanje, nadomesti peč na zemeljski plin. Energent je elektrika. Prednosti: • Visok izkoristek. • Priklop na obstoječ razvod. • Nizka poraba energije (COP > 2,5). Slabosti: • Gibajoča cena energenta. • Nižji izkoristek pozimi. • Omejene moči. • Višja cena.

41. Rekuperator. Kaj je to? Naprava za aktivno (ventilatorsko) prezračevanje prostorov, ki zmanjšuje toplotne izgube. Zakaj je uporaben? Neprestano prezračuje prostor, toploto notranjega zraka (tega izpihuje) preda zunanjemu svežemu zraku (tega vpihuje). Kako izgleda? • Kot centralna enota s skritimi cevmi in zračniki po prostorih. • Sobna enota podobna klimatski napravi.

42. Sončna elektrarna na strehi. • Strehe niso optimlno obrnjene. • Omogočajo postavitev sončne elektrarne okoli 4 kW. • Investicija 20 kW SE je okoli 28.000 €, 50 kW okoli 60.000 €. • Tarifa januar 2013 je 147 €/MWh. • 1kW inštalirane moči generira okoli 1.000 kWh oziroma 147 €. • Vračilna doba od 8 do 12 let, odvisno od cene elektrarne, financiranja in izplena. • Letni izplen 4 MWh/hišo je enako cca. 400 m3 zemeljskega plina oziroma cca. 42 kWh/m2a.

43. Sanacija in prihodnost. Kje začeti s sanacijo: • Okna. • Fasada. • Streha. • Ogrevanje / klimatska naprava. • Prezračevanje. Kaj to pomeni v prihodnosti? • Cene energentov se bodo višale, investicija v sanacijo je enkratna. • PURES bo strožji, izolacija je že na meji, sledi prezračevanje, ogrevanje, itd. • Evropske iniciative 20-20-20, nič-energijske hiše, itd.

44. Kontaktnipodatki: Tadej Podgornik Actum d.o.o. Email: tadej.podgornik@actum.si Tel: + 386 31 350 998