1 / 18

Proces reforme SKP Srečanje MKO z župani in predstavniki občin, Celje, 15. 6. 2012

Proces reforme SKP Srečanje MKO z župani in predstavniki občin, Celje, 15. 6. 2012 Mag. Tanja Strniša. S kupna kmetijska politika EU (SKP) da nes. SKP se vse od leta 1992 stalno spreminja. Današnja SKP je: znatno reformirana: sestavljena iz dveh komplementarnih stebrov,

luz
Download Presentation

Proces reforme SKP Srečanje MKO z župani in predstavniki občin, Celje, 15. 6. 2012

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Proces reforme SKP Srečanje MKO z župani in predstavniki občin, Celje, 15. 6. 2012 Mag. Tanja Strniša

  2. Skupna kmetijska politika EU (SKP) danes SKP se vse od leta 1992 stalno spreminja.Današnja SKP je: znatno reformirana: sestavljena iz dveh komplementarnih stebrov, podpore proizvajalcem so večinoma proizvodno nevezane in predmet navzkrižne skladnosti, vloga tržnih intervencij je znatno zmanjšana (raven varnostne mreže), politika razvoja podeželja je okrepljena, tako s sredstvi kot tudi z ukrepi. bolje delujoča: spremembe so pomembno prispevale k večji tržni naravnanosti SKP ter k trajnostnemu razvoju kmetijstva, ki ciljno zagotavlja družbeno želene javne dobrine.

  3. Reforma SKP do leta 2020 Zakaj je potrebna nova reforma? ekonomski izzivi: prehranska varnost, naraščajoča nestabilnost cen, splošna gospodarsko finančna kriza…; okoljski izzivi: okrepitev trajnostnega upravljanja naravnih virov (voda, zrak, biotska raznovrstnost, tla), podnebne spremembe…; teritorialni izzivi:vitalnost podeželskih območij, raznolikost strukture kmetij in proizvodnih sistemov v EU…; prispevati k ciljem Strategije Evropa 2020(pametna, trajnostna, vključujoča rast). potreba po zagotovitvipravične in uravnoteženo razdeljene podpore SKP med DČ in med kmetovalci; Poenostavitev SKP!? Nov večletni finančni okvir EU 2014-2020

  4. Reforma SKP do 2020 - instrumenti Neposredna plačila (na površino): tudi v prihodnje bodo prispevala k stabilizaciji dohodka kmetijskih pridelovalcev; pravičneje bodo dodeljena in bolj ciljno usmerjena: prispevek k javnim dobrinam (spodbujanje trajnostno naravnanih kmetijskih praks), podprla bodo kmetijsko dejavnost tudi v najbolj ogroženih predelih, namenjena aktivnim kmetom; preoblikovana (nova struktura neposrednih plačil). Ukrepi za upravljanje trgov: tržno usmerjeni in poenostavljeni. Pomemben poudarek na izboljšanju delovanja agroživilske verige. Politika razvoja podeželja:usmerjena v konkurenčnost in inovativnost, trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, podnebne spremembe in uravnotežen razvoj podeželskih območij; ukrepi za upravljanje s tveganji.

  5. Neposredna plačila – zagotovitev “večje pravičnosti” Razdelitev sredstev med DČ (konvergenca med DČ): državam članicam, ki prejemajo manj kot 90 % EU povprečja vseh NP na ha, se do leta 2017 vrzel med trenutno ravnijo in 90 % povprečja zmanjša za eno tretjino. Vzpostavitev sistema enotnega plačila na ravni DČ (notranja konvergenca), ki se mora v linearnih korakih izvesti v prehodnem obdobju do leta 2019. Nacionalna ovojnica za SI Znižanje ovojnice zaradi prerazporeditve med DČ – konvergenca (2014-2017) –2.45%. Dodatno znižanje zaradi zamrznitve proračuna EU na leto 2013 –1,85%. Možnost prenosa sredstev: a) iz I. v II. steber do 10% in b) iz II. v I. steber do 5% - za države članice, ki ležijo pod 90% EU povprečja neposrednih plačil

  6. Nova struktura NP Obvezni elementi za vse države članice: osnovno plačilo, plačilo za t.i. “zeleno komponento”(ozelenitev neposrednih plačil)= plačilo za izvajanje okolju prijaznih kmetijskih praks, dodatno plačilo za mlade kmete, nacionalna rezerva (do 3% nacionalne ovojnice). Prostovoljni elementi – izbere država članica: proizvodno vezana pomoč, dodatno plačilo za kmete na območjih s posebnimi naravnimi omejitvami. Posebna shema za male kmete (obvezen element za DČ, prostovoljen za kmeta).

  7. Obvezni elementi - 1 OSNOVNO PLAČILO (OP): • ohranja se sistem plačilnih pravic – nova dodelitev v 2014 (upravičeni samo kmetje, ki so aktivirali vsaj 1 PP v 2011, izenačitev vrednosti PP za travinje in njive, vključitev vinogradov); • postopen prehod na enotno višino plačilnih pravic na ravni države ali regije (notranja konvergenca) – do 1.1.2019; • ovojnica za OP se določi na podlagi razlike med nacionalno ovojnico in ostalimi plačili (ozelenitev, mali kmetje, mladi kmetje in nacionalna rezerva); • omejevanje višine plačil za velike kmetije (progresivno od 150.000 EUR naprej do največ 300.000 EUR); • definicija aktivnega kmeta; • minimalne zahteve za prejemanje plačil ostajajo nespremenjene (obstoječi splošni spodnji prag 100 EUR in 1 ha).

  8. Obvezni elementi - 2 PLAČILO ZA “ZELENO KOMPONENTO” (OZELENITEV) • plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje ali okolje; • 30% nacionalne ovojnice; • letno plačilo; • obvezni ukrepi:RAZNOLIKOST POLJŠČIN, OHRANJANJE TRAJNEGA TRAVINJA, POVRŠINA Z EKOLOŠKIM POMENOM. DODATNO PLAČILO ZA MLADE KMETE: • do 2 % nacionalne ovojnice; • za mlade kmete v skladu z definicijo (prvič nosilci KMG oziroma so kmetijo že prevzeli v petih letih pred 2014, mlajši od 40 let); • za obdobje do 5 let.

  9. Prostovoljni elementi PROIZVODNO VEZANA PODPORA: prostovoljna; do 10% nacionalne ovojnice oziroma do 15% na podlagi odobritve s strani Komisije; za sledeče sektorje: stročnice, energetske rastline, riž, lupinarje, krompir, mleko, poljščine, drobnico, goveje in telečje meso, hmelj, sladkor, sadje in zelenjavo; proizvodno vezana plačila za specifično obliko kmetovanja ali sektorje v težavah, ki imajo ekonomski ali socialni pomen. PLAČILO ZA POVRŠINE Z NARAVNIMI OMEJITVAMI: za območja z naravnimi omejitvami; do 5 % nacionalne ovojnice.

  10. Shema za male kmete Obvezna za DČ, izbirna za kmeta. Poenostavitev zahtevkov in kontrol: • kmetije so izvzete iz kontrol navzkrižne skladnosti in obveze ozelenitve, • administrativne olajšave – vloga se vloži le 1-krat, • Pogoj: ohraniti število hektarjev, ki ustreza številu prejetih pravic. Odločitev za vključitev v shemo sprejmejo kmetje oktobra 2014, možen kasnejši izstop; znesek plačil, ki nadomestijo vsa ostala neposredna plačila, med 500 in 1000 €/kmetijo; Države članice namenijo shemi do 10% nacionalne ovojnice.

  11. Politika razvoja podeželja- 1 Usmeritve v obdobju 2014–2020 temeljijo na doseganju ciljevStrategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast – Evropa 2020. Za večjo usklajenost in boljše sinergije financiranja dejavnosti evropskih politik se uvaja skupni strateški okvir EU. • Na nacionalni ravni se bo skupni strateški okvir izvajal na podlagi skupnega strateškega dokumenta - pogodbe o partnerstvu. Cilji politike razvoja podeželja: • konkurenčnost kmetijstva, • trajnostno upravljanje naravnih virov in • uravnotežen ozemeljski razvojpodeželskih območij.

  12. Politika razvoja podeželja - 2 Ciljev politike razvoja podeželja se ne bo več zasledovalo prek 4 osi, ampak prek 6 prednostnih nalog Unije: pospeševanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih, krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev vitalnosti kmetij, spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanje tveganja v kmetijstvu, obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva, spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju, spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij. Še večji poudarek na zagotavljanju doseganja ciljev tako politike razvoja podeželja kot tudi celotne skupne kmetijske politike in s tem ciljev Evrope 2020.

  13. Politika razvoja podeželja - 3 Programi razvoja podeželja bodo morali prispevati tudi k horizontalnim ciljem:spodbujanje inovacij, prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Z namenom poenostavitve in čim učinkovitejšega zasledovanja ciljev v okviru zastavljenih prednostnih nalog je prišlo do združevanja ukrepov iz programskega obdobja 2014–2020, predvsem naložbeni ukrepi sedanje 1. in 3. osi. Krepi se vloga pristopa LEADER, prav tako so okrepljeni ukrepi za spodbujanje sodelovanja in prenosa znanja. Vsaj 5 % celotnega prispevka EKSRP se nameni za LEADER.

  14. Politika razvoja podeželja - 4 V obdobju 2014–2020 zakonodaja EU predvideva podpore za: prenos znanja, svetovanje in ustanavljanje svetovalnih služb; naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, infrastrukturo na področju kmetijstva; spodbujanje mladih kmetov in naložb v diverzifikacijo; naložbe v osnovne storitve, obnovo vasi in ohranjanje kulturne in naravne dediščine na podeželju; področje gozdarstva, obvladovanje tveganj; ukrepe v zvezi s sodelovanjem, in povezovanjem na področju shem kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, obnovo proizvodnih zmogljivosti in preventivne aktivnosti v zvezi z naravnimi nesrečami, območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD); ukrepe, ki prispevajo k varovanju okolja, dobremu počutju živali ter dobremu stanju habitatov, zraka in voda.

  15. Politika razvoja podeželja - 5 Financiranje programa razvoja podeželja 2014–2020: • Obseg sredstev za program razvoja podeželja 2014–2020 še ni znan. • Skupni znesek sredstev za razvoj podeželja na ravni EU se bo določil v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. • Zneski po posameznih državah članicah se bodo predvidoma določili na podlagi • pretekle učinkovitosti (obseg sredstev za prejšnje programsko obdobje) in • objektivnih meril (gospodarski položaj, naravni pogoji, …).

  16. Ključna vprašanja za Slo - 1 Razdelitev sredstev za razvoj podeželja: razdelitev mora temeljiti predvsem na razvojnih potrebah in pretekli učinkovitosti; potrebno upoštevati delež sredstev DČ v celotnem programskem obdobju 2007-2013 in ne samo v 2013; pri objektivnih merilih izpostavljamo velik delež Natura 2000 in OMD območij. Razdelitev sredstev za neposredna plačila: med državami članicami (konvergenca med DČ): pragmatičen pristop (izhajati iz obstoječe razporeditve sredstev, omejiti znižanje nacionalne ovojnice in zagotoviti ustrezno prehodno obdobje), redistribucija plačil znotraj DČ (notranja konvergenca): dovolj prožnosti, predvsem v smislu reševanja specifičnih problemov, vezanih na prerazporeditve med posameznimi pridelovalci in sektorji (različna višina PP za njive in trajno travinje, daljše prehodno obdobje - tudi po 2019, prožnejši sistem poenotenja plačil oz. notranje konvergence).

  17. Ključna vprašanja za Slo - 2 “Ozelenitev” neposrednih plačil: prispevek k okoljskim ciljem je eden od ključnih elementov SKP, vendar graditi predvsem na obstoječih ukrepih PRP. Kljub temu načelno podpiramo nadaljnjo integracijo okoljskih ciljev v SKP; načeloma podpiramo tudi »ozelenitev« NP, vendar jo je potrebno izvajati: na preprost in učinkovit način, brez dodatnega povečanja finančnih in administrativnih bremen, brez pomembnega vpliva na dohodek kmetijskih pridelovalcev, z zadostno prožnostjo, da bo izvajanje predlaganih ukrepov tudi dejansko izvedljivo glede na specifične naravne in strukturne pogoje v državah članicah.

  18. HVALA ZA POZORNOST /

More Related