1 / 16

Pomen zasebnih sredstev za dolgoročno stabilnost zdravstvenega sistema

Pomen zasebnih sredstev za dolgoročno stabilnost zdravstvenega sistema. Aleš Mikeln, MBA Predsednik uprave. Financiranje zdravstva v Sloveniji 2013. Vsi izdatki skupaj: 3,1 mrd EUR Javni izdatki: 2,2 mrd EUR Zasebni izdatki: 871 mio EUR Prostovoljna zdravstvena zavarovanja

leif
Download Presentation

Pomen zasebnih sredstev za dolgoročno stabilnost zdravstvenega sistema

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Pomen zasebnih sredstev za dolgoročno stabilnost zdravstvenega sistema Aleš Mikeln, MBA Predsednik uprave

  2. Financiranje zdravstva v Sloveniji 2013 • Vsi izdatki skupaj: 3,1 mrd EUR • Javni izdatki: 2,2 mrd EUR • Zasebni izdatki: 871 mio EUR • Prostovoljna zdravstvena zavarovanja (dopolnilna + dodatna): 437 mio EUR • Ostalo: 433 mio EUR • Skupaj: 8,89 % BDP za zdravstvo

  3. OECD: Javni in zasebni izdatki za zdravstvo

  4. Zakaj zasebna sredstva Prispevna stopnja v OZZ v 1992 in danes

  5. Zasebna sredstva

  6. Zviševanje doplačil – obveznosti zavarovalnic Od 1992 do danes: • Zdravila z vmesne liste: 50 % --> 90 % • Zobna protetika: 55 % --> 90 % • Očesni pripomočki: 50 % --> 90 % • Nenujnireševalni prevozi: 40 % --> 90 % • Zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega: 40 % --> 90 % • Zdravila s pozitivne liste: 20 % --> 30 % • Specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja …: 5 % --> 20 % • Specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja pri poškodbah izven dela: 20 % --> 30 % • Presaditev organov in drugi najzahtevnejši operativni posegi: 1 --> 10 % Itd.

  7. Primeri: Analiza doplačil jan.-jun. 2013 • Preko 450 tisočzavarovancev potrebovalo zdravilo z vmesne liste (90 % cene DZZ). Povprečno doplačilo je znašalo 18,43 EUR, najvišje pa 9.579,11EUR. • Preko 4.100 zavarovancev je samo za reševalne prevoze porabilo celotno letno premijo, povprečno doplačilo na prevoz pa je znašalo 51 EUR. • Povprečno doplačilo za zdraviliško zdravljenje, ki ga je krila Vzajemna, je znašalo 832 EUR, najvišje pa kar 4.560EUR. • Preko 8 tisoč zavarovancev je potrebovalo najzahtevnejše bolnišnične storitve (10 % cene DZZ). Najnižje doplačilo 225 EUR, najvišje enkratno doplačilo pa 21.560 EUR.

  8. Primeri Draga zdravila z vmesne liste (90 % kritje DZZ)

  9. Izzivi slovenskega zdravstva V zdravstvu potrebujemo dodatna sredstva. • Povečevanje potreb zaradi demografskih trendov (staranje prebivalstva: v nekaj letih že vsak tretji starejši od 65 let). • Rast stroškov zaradi večjih potreb in boljših možnosti zdravljenja, novih tehnologij, novih zdravil … medicinska inflacija. • Zmanjševanje sredstev za izvajanje investicij v zadnjih letih. • Problem financiranja: po nekaterih ocenah že leta 2025 samo na področju zdravstva primanjkljaj preko 100 milijonov EUR ( v primeru ukinitve DZZ pa celo več kot 0,6 milijarde EUR). • Odprto vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe. 

  10. Predlog zdravniške stroke Financiranje zdravstva: • Obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ): 2,3 mrdEUR • Dopolnilno zavarovanje: 0 EUR • Zasebno zavarovanje: 1,44 mrdEUR Skupaj: 11 % BDP

  11. Delovno aktivni in upokojenci • Po podatkih ZPIZ v 2013: • 830tisoč zavarovancev • 602tisoč upokojencev • Razmerje 2013: pribl. 1,36 Prispevek  Koliko dodatnih obremenitev še zmoreta delovno aktivna populacija in gospodarstvo? Participacija  obremenitev bolnih

  12. Struktura bolnih po starosti

  13. Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva – EHCI 2013

  14. Primer Nizozemske • Trije stebri: • Obvezno socialno zdravstveno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo • Obvezno pogodbeno zdravstveno zavarovanje • Dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje • Konkurencatako na strani financiranja (zavarovalnice) kot na strani zagotavljanja storitev (bolnišnice), • zavarovalnice in izvajalci zdravstvenih storitev v zasebni lasti, • država ni lastnik, temveč ima vlogo nadzornika – regulatorja. Česa se bojimo v Sloveniji?

  15. Nujni kratkoročni ukrepi pri nas • Konkurenčnost na strani izvajalcev zdravstvenih storitev in tudi plačnikov. • Pogajati se morajo zavarovalnice – aktivni zakupnik storitev. • večja učinkovitost, kakovost storitev in transparentnost • družbeno soglasje o obsegu košarice storitev • 90 % delež  100 % v DZZ • Organizacija mreže, normativi in standardi, upravljanje izvajalcev zdravstvenih storitev (Zakon o zdravstveni dejavnosti) …

  16. Dolgoročna stabilnost Celovita ureditev: organizacije in financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe na podlagi upoštevanja demografskih trendov, makroekonomskega položaja in konkretnih izračunov.

More Related