1 / 39

Šola in astronomija v Sloveniji

Šola in astronomija v Sloveniji. Zorko Vičar ( dajmo astronomiji priložnost ) V Šentvidu se poletje naredi – zahod Sonca za Triglavom ob poletnem solsticiju. Gimnazija Šentvid, Ljubljana Slovenija in vesolje - včeraj, danes, jutri, 20. in 21.10.2009

lei
Download Presentation

Šola in astronomija v Sloveniji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Šola in astronomija v Sloveniji Zorko Vičar (dajmo astronomiji priložnost) V Šentvidu se poletje naredi – zahod Sonca za Triglavom ob poletnem solsticiju. Gimnazija Šentvid, Ljubljana Slovenija in vesolje - včeraj, danes, jutri, 20. in 21.10.2009 Slovenia and space: yesterday, today and tomorrow Delovno srečanje na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jadranska 19, Ljubljana

  2. Kako predstaviti področje “Šola in astronomija v Sloveniji”? • Naša šolska astronomija je razmetana med različnimi predmeti, malo tega malo onega, malo tu malo tam, na različnih nivojih izobraževanja (geografija, fizika, ...) ...

  3. Kaj si želim, da se čez 400 let več ne bi zgodilo? TRI ZGODBE Zgodba o osebi (zelo brihten, odličen študent, itn), ki je bila prepričana, da lahko vsak večer opazuješ Luno iz šolskega dvorišča, recimo ob 20. uri. Dijaki so po naročilu profesorja iskali Luno (prof. je popravljal kontrolke) in je niso našli, ta pa jim seveda ni verjel, da je ne najdejo – bila je jasna noč...Zgodbo mi je sam zaupal. Zelo cenim to prof. zadrego in priznanje - ki kaže na marsikaj! Njemu se to najverjetneje ne bi zgodilo, čeprav ni poznal nebesne mehanike. Doktor znanosti (fizik) sprašuje – ali se res večerno zvezdno nebo spreminja z dnevi, letnimi časi? Nato pa še, kako je to sploh mogoče? Diplomiran kemik pripoveduje, da v času študija niso omenili od kod izvor elementov – da jim je bil pomen fuzije v jedrih zvezd takorekoč zamolčan (tega vidika - nastanka težjih elementov, da niso obravnavali). Najbrž ni lagal! Tudi v šolah se to zamolči ali se motim? Nam se je to zagotovo zamolčalo! TO SE LAHKO ZGODI VSAKEMU, ČE NE ŽIVIMO Z NARAVO, ČE NAS ŠOLA NE NAUČI OSNOV PRAKTIČNE ASTRONOMIJE – če smo samo v razredu.

  4. Uvodne misli Nabor znanstvenic in znanstvenikov, recimo za ESA-o (EVA), se začne že v osnovni, srednji šoli ... Morebiti se splača spustiti na tla, na trdno podlago, da se bomo tako nekoč lažje dvignili višje ... Izkušnje in zapuščina prednikov so najbrž še kako pomembne za bodoče generacije. Povedano velja za astronomijo v slovenskih šolah. Iz povabila: “Ob skorajšnji slovenski pridružitvi Evropskivesoljski agenciji (EVA) je namendelavnega srečanja krepitev vezi v lokalni znanstveni in tehnološki srenjiraziskovalcev, povezanih z vesoljem.” Dodal bi – IN PEDAGOŠKI.SRENJI! Slovenija ni svetu zapustila velikih palač, je pa na ozemlju Slovenije moč najti izjemne ostanke materialne, jezikovne in znanstvene kulturne dediščine - bogato izročilo - tudi na področju astronomije. Življenje zaradi klime in reliefa v Sloveniji nikoli ni bilo enostavno. A prav težke razmere so ohranile marsikaj za nas in naše potomce. V uvodu zgolj nahitro omenimo nekajdragocene zapuščine naših prednikov.Na prvem slo. kongresu ARHEOASTRONOMIJE je bilo prisotnih okrog 10 udeležencev (malo pa vendar se je začelo nekaj premikati tudi na tem področju).

  5. KAJ IN KAKO PREDSTAVITI MLADIN?- sledi nekaj mogočih vsebinRecimo primerjava preteklosti in sedanjosti Enako (vesolje) veselje nad izumom. Slovenski arheologi so leta 2002 na barju odkrili leseno kolo - približno 20 kilometrov jv od Ljubljane. Kolo je staro med 5100 in 5350 let, kar je trenutno najstarejše ohranjeno kolo na svetu.Kolo ima polmer 70 centimetrov, dolžina osi je 120 cm. Herman Potočnik Noordung (1892-1929) je prvi narisal podrobne tehnične skice vesoljskepostaje. Na zgornji risbi izleta 1929 je bivalno kolo vesoljske postaje. A najprej je bilo potrebno kolo izumiti in izdelati na Zemlji.

  6. 55100 let stara kost predelana v piščal ali v kaj drugega? Leta 1995 so slovenski arheologi, v arheološkem najdišču z zgovornim imenom Divje Babe, našli približno 55100 let staro preluknjano stegnenico jamskega medvedka, v bližini musterjenskega ognjišča (neandertalsko ognjišče). Ugotovili so, da ima značilnosti flavte, in jo poimenovali "neandertalska piščali". Ali je dejansko flavto ustvaril neandertalec, je predmet razprave. Podobnih kosti je baje kar nekaj v srednji Evropi. Ena izmed interpretacij je tudi, da luknje predstavljajo zvezede. Orionov pas – a to je bolj romantična razlaga, ugibanje. Kaže pa piščal na ustvarjalnost ljudi oziroma človečnjakov. Naši predniki so častili naravo, boga Sonca (imenovan "Belin"), “tri-moške” (imenovane "Trimužjat", izpeljava Triglav), itn. Nekateri navezujejo boga Trimuža tudi na tri zvezde Orionovega pasu.

  7. Gospod Karel Gržan poroča o odkritju neolitskih gradišč (venetskih?), postavljenih v točkah, ki skupaj tvorijo ozvezdja. Odkritje je locirano na področje samostana Jurklošter in okolice - Slovenija. Takole pravi: “In ko sem videl to trojno gričevje, povezano z dvojnim zidom v dolini Gračnice, se je sama po sebi prebudila misel, če morda tudi tu ne gre za Orionov pas. Trije griči, tri zvezde Orionovega pasu. Ali ne gre morda za staro svetišče tudi tukaj? Ta misel je prebudila nadaljnjo raziskovalno mrzlico in dejansko so odkrili, da stara gradišča, to so ostanki ruševin starih stavb in več deset metrov dolgi zidovi, potekajo po koordinatah zimskega zvezdnega nočnega neba. Tako so bile odkrite pozicije samega Oriona, pa tudi naselbina pod tem pasom z mečem, ki je prav tako razviden. Ob Orionu je bilo odkrito ozvezdje Bika, ki je prav tako fascinantno. Po dveh grebenih teče več sto metrov zidovja, ki se združi v bikovem očesu in od tam naprej teče vidno zidovje točno po koordinatah, ki ga določi ozvezdje Bika. Izjemni so tudi ozvezdje Dvojčka in druga ozvezdja, ki smo jih našli na tem območju. Da to ni zgolj slučaj, se je pokazalo, ko sem s sodelavci s pomočjo zvezdne karte zimskega nočnega neba dokaj natančno določil gradišča, ki do sedaj še niso bila najdena. Nov dokaz, da na tem območju v daljni preteklosti niso živeli neki divjaki, kot sem prebral v eni od knjig, pač pa da je bila razvita neka kultura, neka visoka civilizacija. Da ta visoko razvita civilizacija ni bila samo v Siriji ali Egiptu, ampak je bila tu, kjer mi danes domujemo." To je neverjetno podobno Ščečinu na severu Poljske, kjer so odkrili prostor gradišč staroselcev (baltskih Venetov, itn), povezan z Orionom in drugimi ozvezdji. V SLOVENIJI JE VEČ TAKIH GRADIŠČ V OBLIKI OZVEZDIJ. Zid, ki povezuje tri griče, je na nekaterih mestih prav dobro ohranjen.

  8. ORION – je nam to kar je Egipčanom Sirij Izvirno slovensko poimenovanje Orionovega pasu. Tri svetle zvezde smo poimenovali Kosci, v nekaterih predelih Slovenije pa tudi Grablje (Palica). Izvor imena je vezan na začetek košnje otave, ki se začenja, ko so se poleti pojavijo tri zvezde Orionovega pasu na jutranjem jugovzhodnem obzoju. Poimenovanje ne pomeni zgolj neko ime, ampak uporabo astronomije v vsakdanjem življenju in delu naših prednikov - preprost nebesni koledar. Plejade, razsuto markantno kopico v Biku, smo posrečeno poimenovali Gostosevci, recimo Pegaza z Mizo, Venero z Večernico in Danico. Opazovanji Koscev v Sloveniji ali Sirija (ki je naznanjal poplavljane reke Nil) v Egiptu sta torej pomensko in življenjsko enako pomembni, le da na različnih krajih. Tega izjemnega izročila se skoraj več ne zavedamo, kaj šele, da bi ga vključili v izobraževalni program.

  9. Barjanska kolišča v prvi polovici in sredini 3. tisočletja pr.Kr. Med gradivom iz Dežmanovih kolišč pri Igu je zaradi svoje kultne funkcije, še bolj pa zaradi oblike Orionove klepsidre, najatraktivnejši keramični antropomorfni idol. Sta dve interpretaciji - žensko božanstvo ali podoba ozvezdja Orion [ali oboje].

  10. Kamen z likom človeka v podobi Sonca iz megalitske kulture iz Krkavč in ga datirajo v ok. 4000 let pr. Kr.Je to “Belin” ali Reitija – velika mati? Prelep napis iz žare: V OUGON TAJ VUGISON JAJ BRIGDINAJ JEGO Današnja slovenščina: V ogenj ta, ugašene, naj gredo, brige in skrbi njegove. In English: A beautiful verse from the urn - Into this fire, extinguished, let them pass; his cares and sorrows. 500 let pr. Kr., so na našem etničnem prostoru najdena besedila v jeziku, ki je blizu današnjemu slovenskemu jeziku, je še vedno razumljiv. Ti ljudje, naši predniki (vsekakor kulturni, veliko indicev kaže, da tudi genski predniki), so častili (Venets are venerated) naravo, boga Sonca (imenovan "Belin"), “tri-moške” (imenovane "Trimužjat", izpeljava Triglav), itn. Primer besedila iz ročaj meča: 'TI' KI SI OD SLOVENCEV, 'PRIDI' Z DAROM TROMOŽJU. ('you' who from Slovenes 'come' with gift to "TROMOŽJU") Nekateri navezujejo boga Trimuža tudi na tri zvezde Orionovega pasu.

  11. + 1100 do + 1160 (srednjeveški J. Štefan)HERMAN IZ KARINTIJEHerman iz Karintije (Karantanije) je prvi znani znanstvenik slovenskega rodu. Ker je odlično obvladal jezike, se je ukvarjal s prevajanjem. Izvrstno se je znašel tudi na področjih matematike, astronomije, astrologije in filozofije. Njegova dela so bili sprva rokopisi, ki so jih širili s prepisi, tiskajo pa jih od 15. stoletja dalje. Zanesljive podatke s časovno opredelitvijo imamo o Hermanu le za leta od 1138 do 1144. Leta 1138 je iz arabščine prevedel astrološki spis judovskega avtorja Saula ben Bišra Liber sextus astronomiae (Šesta knjiga astronomije). Leta 1140 je prevedel delo Abu Maašara Introductorium in astronomian (Uvod v astronomijo). V tem času je prevedel v latinščino tudi astronomske tablice Mohameda al Khwarizmija in iz arabščine Evklidove Elemente geometrije. Leta 1141 je Petrus Venerabilis, znameniti opat samostana v Clunyju, sestavil v Leonu delovno skupino za prevajanje korana v latinščino. K sodelovanju je pritegnil tudi Hermana, ki se je tedaj ob reki Eber ukvarjal z astrologijo. Najbolj znano Hermanovo prevodno delo je nastalo leta 1143. Gre za Ptolomejev Planispherium, ki se je ohranil le po tem njegovem prevodu. Chronica majora (Matthew Paris, 13. stol.): na levi Euclid, na desni Herman de Carinthia, ki drži v roki zvezdomer - astrolab. Herman naj bi prevedel tudi Ptolomejeve astronomske tablice in še nekatere druge prevode, ki so se pa verjetno izgubili, saj jih poznamo le po naslovih. Leta 1143 je izšla tudi Hermanova originalna filozofska razprava De essentis (O bistvih), ki jo je posvetil svojemu prijatelju Robertu (Robert Ketrensisom ali Robert iz Chestra). V njej razpravlja o petih Aristotelovih kategorijah. Herman je takratno Karantanijo, iz katere je izhajal, v smislu tako družboslovne, kot naravoslovne znanosti, postavil v srce Evrope in nasploh v vrh takratne evropske znanosti. Z njim smo Slovenci plodno soustvarjali evropsko in svetovno zgodovino znanosti.

  12. “Napaka” narave, slabovidnost, nas pripelje bližje k zvezdam – do teleskopa. Kardinal, filozof, fizik in astronom Nikolaj Kuzanski, se je leta 1458 mudil na Bledu (tudi) z namenom, da pospeši razvoj kraja. Nikolaj Kuzanski je bil najbrž zadnji veliki filozof srednjega veka in prvi filozof, mislec in znanstvenik prihajajoče renesanse. V svoji knjigi iz leta 1440 (»O učeni nevednosti« - De docta ignorantia) je zatrjeval, da se Zemlja obrača okrog osi in kroži okrog Sonca, da v vesolju ni nobenega »zgoraj« ali »spodaj«, da je svetovje brezmejno, da so zvezde druga sonca in vežejo nase druge naseljene svetove. Na drugih področjih je Nikolaj pokazal enako intuicijo. Za kratkovidne je naredil očala z vboklimi lečami, medtem ko so prej za očala uporabljali le laže brusljive izbokle leče, ki so rabile samo daljnovidnim. Galilei je prav za teleskop lastne izdelave uporabil okular z vbočeno lečo Kuzanskega. Kepler je Kuzanskega v prvem poglavju svojega prvega objavljenega dela označil kot 'božansko navdahnjenega'. Njegovi spisi so vplivali na Leibnizovo odkritje diferencialnega računa in tudi na Cantorjevo poznejše delo o neskončnosti. Kuzanski je rešil ogromno ljudi, beguncev in večino grških antičnih spisov iz Bizanca, Konstantinopla, ki je leta 1453 padel v roke Islama (Turkov - Seldžukov). Pred Turki je bilo rešenih okrog 3000 knjig, spisov, recimo znamenita Diofantova knjiga Aritmetika - večino teh knjig so prevedli v latinščino.

  13. Od otroške igre pa do zvezd Optik Hans Lippershey se jeeksperimentalne ubadal s teleskopskim učinkom dveh leč že od leta 1600. Leta 1608 naprava zaživi in Lippershey teleskop proda nizozemski vojski. Menda je do odkritja prišel po naključju, ko je opazoval dva otroka, ki sta se igrala z lečami v njegovi delavnici. Vse pa se je pravzaprav začelo z lečami za očala. Prva uporabna očala za daljnovidne je izdelal leta 1284 Italijan SalvinoD'Armate. Čeprav so že v antiki(starem Egiptu) poznali neke vrste lup, očal - pa so le te zaživele l. 1284, oziroma v Evropi množično okrog leta 1400. Očala za kratkovidne je izdelal Nikolaj Kuzanski (Nikolaus Chrifftz ali Krebs iz mesta Kues, slovensko iz Kuze), o tem piše v knjigi De Beryllo (Očala) iz leta 1441.

  14. matematik, posredno tudi astronom, artilerijski častnik, balistik ... Baron Jurij Vega (1754 - 1802) Jurij Vega izda prvo knjigo tabel logaritmov in trigonometričnih funkcij, ki so bile dolga leta (do razvoja računalnikov) pomemben matematični pripomoček vsej znanosti – “bestseller”. Število pi izračuna na 140 mest. Prvi je pravilno rešil problem gibanja telesa skozi tunel zvrtan skozi planet Zemljo, kar je enako projekciji kroženja satelita na pravokotno ravnino. Ukvarja se je tudi s Sončevim sistemom. Po njem se tudi imenuje eden izmed kraterjev na Luni.

  15. Jožef Stefan[* 24. marec 1835, Sveti Peter pri Žrelcu (danes predel Celovca), † 7. januar 1893, Dunaj.] Prišel je do povezave med izsevano gostoto energijskega toka črnega telesa in temeperaturo j=*T4. To je edini naravni zakon poimenovam po kakem Slovencu,  je Stefanova konstanta. Ugotovil je, da je celotno sevanje sorazmerno s četrto potenco absolutne temperature. Ta zakon je izredno pomemben pri študiju razvoja in življenja zvezd, tudi v kozmologiji.Jožef Stefan prvi na svetu izračuna temperaturo površine Sonca. Ima tudi svoj krater na Luni. Ukvarjal se je tudi s poezijo.

  16. Astronomska literatura v slovenskem jeziku 1798 Najverjetneje prvi astronomski članek v slovenščini napiše Valentin Vodnik (O repatici ..., glej NUK) v "Lublanskih novicah", v sredo 14. februarja 1798. Članek pripoveduje o vesoljskih telesih, kometih, planetih in o opazovanjih. Valentin Vodnik je tudi že uporabljal teleskop, ki ga je pomenljivo poimenoval "svesdno ogledalo". Drug članek (o Luni) napiše župnik Janez Cigler leta 1843 v Bleiweisovih Novicah. 1870 Astronomija in kemija iz leta 1870 - iz knjige “Das Buch der Natur”, Knjiga narave(avtor: Friderik Schödler).Korektno prevedel pravnik Viljem Ogrinc - Slovenska matica. (iz nje so delno črpali: Čermelj, Kunaver, Avsec-Prosen , ... ).

  17. Kaj so brali in izdajali Slovencipred 130 leti. Še danes aktualne vsebine.

  18. 1930dr. Lavo Čermelj, LJUDSKA ASTRONOMIJA, leto 1930, Založba Kmetijska matica, tiskali J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža D.D. v Ljubljani. Odgovoren Janez VeharNa naslovnici je Orion. Zanimiva knjiga, bogata vsebina, veliko skic, kvalitetnih fotografij galaksij, meglic, kopic. V knjigi so izrazi kot "Solnce", spekter ima "vpojne" črte, bralec je "čitatelj", "dvo - in večstroke zvezde" "premenljive" zvezde, "sijaj" zvezde, večkrat piše Mars kot Mart, "Meglice našega osvetja", ... V knjigi je tudi zanimivo poglavje "Kako so zgrajene Zvezde", kjer obravnava Eddingtonovo teorijo zvezd, skupaj z zlivanjem vodikovih jeder v helijeve ..., in da se del mase pretvori v energijo, ki jo zvezde sevajo. V teoriji se že omenja zlivanje (anihilacija) elektronov in protonov, kar vodi nevtronske zvzde (ta pojem v knjigi ni omenjen). V bistvu zelo moderna knjiga za tiste čase. Omenja tudi izbruhe nov, kjer pa išče razloge v trkih dveh zvezd (med trkom bi naj na površje izbruhnilo tekoče jedro) ali pa, da zvezda zaide v gost oblak plinov in prahu, kjer se segreje zaradi trenja - učinek utrinka. Teorija je seveda napačna, a vsako novo razmišljanje večinoma vodi bližje k resnici, k novim teorijam, ... Zanimivi so tudi viri ... Uvod je "Beseda na pot", kjer je citat iz Davidovega psalma: "Nebesa pričajo o slavi božji ..." In citat iz pesmi Lermontova:"Samoten hodim po deželni cestin v temi se mi sveti kamenita pot,tiha je noč in ravnine šepetajoh Bogu in zvezda k zvezdi. " Zanimivo, že v uvodu govori o prikrajšanosti mestnih otrok, ki več ne vidijo zvezdnega neba.

  19. 1934 Dr. Lavo Čermelj, Kozmografija (danes Kozmologija), za višje razrede srednjih šol, priložena je zvezdna (+obzorna) karta, leto 1934, Založba Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ASTRONOMIJA SE JE TOREJ PRED DRUGO VOJNO V ŠOLAH PREDAVALA KOT SAMOSTOJNI PREDMET!

  20. 1938TAJNE SVEMIRA, avtor SIR JAMES JEANS 1929, prevod 1938 Milena Mohoričeva (pomoč prof. Vladimir Premru), ZALOŽBA MODRA PTICA V LJUBLJANI, tiskarna Merkur v Ljubljani.-------------- Zelo zanimiva knjiga, poglavja so: Študij astronomijeRaziskovanje nebaRaziskovanje atomaRaziskovanje časaOris VsemirjaZvezdeZačetek in konecVodič po nebu V uvodu (1. maj 1929) prof. Jeans omeni, da je podobne vsebine že predaval na univerzi, laikom in na radiju. Znanost so torej že kmalu popularizirali tudi preko radijskega medija. Še življenje in usoda prevajalkeMilena Mohorič-Premru, slovenska germanistka, pesnica, publicistka, pedagoginja in prevajalka, * 18. avgust 1905, Ormož, † 18. avgust 1972, Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je postala članica Komunistične partije Slovenije; po okupaciji Jugoslavije je sodelovala z OF in bila zaradi tega internirana v italijansko taborišče. Po vojni je postala profesorica na Visoki pedagoški šoli v Ljubljani, dokler je niso leta 1949 aretirali pod pretvezo, da se je opredelila za Informbiro. Zatem so jo poslali v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti. Mohoričeva se je v tridesetih letih 20. stoletja kot avtorica esejev uveljavila v reviji Modra ptica še bolj pa kot avtorica realistične in tudi socialnorealistične proze. Ukvarjala se je s psihologijo ženske in otroka v sočasni, predvsem meščanski družbi (Korenove Saše učna doba, 1940). Med vojno in po vojni je postalo njeno pisanje predvsem propagandistično (Slike iz partizanske bolnišnice, 1944; Motivi z Raba, 1946). Izdala je tudi pesniško zbirko Samotni breg (1947). Po dolgem premoru pa je bila po njeni smrti objavljena zgodovinska kmečka povest Hiša umirajočih (1975). Vir: Wiki.

  21. PAVEL KUNAVER (1889 - 1988) – je mentor številnih astronomskih krožkov, taborov in vzgoji mnoge ljubitelje astronomije – danes stare med 45 in 100 let. Deloval je tudi na Šentvidu – še sedaj pobiramo sadove njegovega dela!

  22. 1971France Avsec, Marijan Prosen: Astronomija. DZS: Ljubljana, 19715 ponatisov:1989, 1993, ..., zadnja izdaja 2006. Zakaj je zastalo pisanje učbenikov, ker je us. izporaževanje leta 1981 vrglo astronomijo iz šol – kar ni v šoli, težko preživi ... Leta 2009 se priporoča kot gradivo za prvo slo. tekmovanje iz astronomie

  23. 1978IZJEMNO DRAGOCENA KNJIGA Isaac Asimov: Biografska enciklopedija znanosti in tehnike (1195 znanstvenikov), Tehniška založba Slovenije, 1978. Prevedli: Vladimir Batagelj, Andrej čadež, Branko gradišnik, Alojz Kodre, Ladko Korošec, Borut Mavko, Boris Verbič. Strokovna redakcija: Alojz Kodre 1986 Hermmn Potočnik - Nordung (org. iz leta 1929): Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, prevod Peter Srakar leta 1986, izdala Slovenska matica

  24. 1993 Izhajati začne imenitna astronomska revija SPIKA. Založnik, pobudnik, avtor mnogih člankov, knjig, Bojan Kambič. Po letu 1991 je izšlo veliko odličnih astronomskih knjig, več na: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/astro_literatura.html

  25. Šolska astronomija v Sloveniji pred MLA2009 Še ni dosegla Galilejeve dokazne ravni. Do leta 2009 večina otrok v Slovenskih šolah praktično ni bila deležna osnovnih Galilejevih astronomskih opazovanj nebesnih teles. Tudi sama astronomijakot teorija, je bila (in je še) razbita med več predmetov na različnih stopnjah šolanja. Nekaj malega o severnici in velikem vozu učenci slišijo v tretjem razredu oš, pri geografiji o letnih časih in plimovanju, pri fiziki se astronomije bežno dotaknejo pri mehaniki (gravitacija, kroženje) in pri sevalnem zakonu. Del populacije, predvsem gimnazijske, je bil deležen 40 ur astronomije do leta 1981(usmerjeno izobraževanje dobesedno pomete z astronomijo) in majhen del osnovnošolcev po letu 2000 pri izbirnem predmetu astronomija,nekaj pa pri astronomskih krožkih ter obšolskih dejavnostih. Razdrobljenost in s tem posledično majhnost osnovnih šol pa ne omogoča,da bi se v resnici lahko vsi učenci, ki izberejo astronomijo, tudiudeležili pouka astronomije. Nekaj statistike (IZ MŠŠ JE SKORAJ NEMOGOČE DOBITI URADNE PODATKE). Ocena o številu otrok, ki so v osnovnih šolah vključeni v izbirni predmet astronomija, je okrog 700 (varira iz leta v leto).Astronomija živi tudi kot obšolska dejavnost (krožki) okrog 10 osnovnih na osnovnih šolahin 8 na srednjih šolah. Na leto se izdelata ena do dve raziskovalni nalogi na osnovnih in na srednjih šolah. Če upoštevamo skupaj izbirni predmet in krožke, je v astronomijoaktivno vključenih okrog 1000 šolajočih otrok.

  26. Umestimo omenjene podatke v mrežo šol - v Sloveniji je leta 2009 delovalo: - 449 osnovnih šol (k tem moramo prišteti še 334 pod. šol), - 165 srednjih šol, - 28 osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami. To je skupaj več kot 200 000 mladih v procesu izobraževanja. Delež mladih vključenih v astronomijo je torej 1/200,to je pol procenta (0.5%) populacije. Rezultatistatistike izgledajo na prvi pogled klavrni, skromni.Če pa upoštevamo dejstvo, da je astronomija bila leta 2001 po zaželjenosti na drugem mestu po izbiri, da število astronomskih društev po letu 1991 narašča - iz enega društva leta 1991, do desetih stronomskih društev leta 2000 in do 18 leta 2009, so to signali,ki kažejo določene zelo pozitivne smernice in izkušnje za bodoč razvoj slovenske šolske astronomije. Če strnemo povedano. Med mladimi torej volje ne manjka, to kaže večanje števila astronomskih društev, observatorijev, zanimanje za izbirni predmetastronomija. Astronomija kot "izbirni predmet", 3x35 ur za zadnje tri razrede osnovnih šol, poglavja so: - Sonce, Luna, Zemlja, - Daljnogledi in planeti, - Zvezde in vesolje.

  27. MLA2009 Gostota opazovanj ob 100 ur astronomije, je bila v Sloveniji izjemna. Podobno kot med prehodom Venere 2004. Primerjava z okoliskimi državami je zelo zgovorna. Mi smo se odpravili na skrajni jv rob domovine – Stari trg ob Kolpi, kjer OŠ šteje zgolj 36 otrok.

  28. Kaj pa nam prinaša mednarodno leto astronomije 2009? • Če smo že pred letom 2009 opazili veliko večji astronomski potencial med mladimi, kot se dejansko realiziral v procesu izobraževanja, in če lahko pride v IYA2009 samo v eni noči iz mesta, ki šteje 200 000 prebivalcev, kar 5000 meščanov na nekaj urno javnoastronomsko opazovanje Jupitra in Lune, v manjših krajih pa tudi 10% do 50% • procentov občanov, to kaže izjemno željo ljudi po astronomskem • vedenju in opazovanjih. Ti podatki kažejo na paradoks in sicer, • da je praktična astronomija med ljudmi bolj zaželjena kot jim je uspemo ponuditi med šolanjem. • Ali nam bo uspelo v astronomijo vključiti več mladih, je predvsem odvisno od strategije sedanje in bodoče slovenske šolskepolitike,zelo od angažiranja slovenske astronomske stroke in univerz. Ali imamo dovolj človeških resursov (tudi dovolj izobražene pedagoge)? • Sklepi bi lahko bili naslednji. • * Da bi bilo astronomijo najverjetneje smotrno ponuditi vsaj petim do desetim procentom celotne šolajoče populacije. • Da bi pa osnovnih astronomskih opazovanj morala biti deležna celotna populacija šolajočih - vsaj enkrat med šolanjem. Kot so recimo vsi učenci uvedeni v uporabo mikroskopa. • Ali smo MLA2009 dovolj izkoristili za preboj na področju šolske astronomije? Rezultati MLA2009 bodo vidni čez nekaj let?V Sloveniji nam je uspelo prepričati prejšnjo vlado (julij 2008, na koncu tudi sedanjo januar 2009), da je sprejela pobudo "Teleskop za vsako šolo" in jo tudi finančno podprla s 550 EUR na šolo.

  29. Rezultati pobude "Teleskop za vsako šolo"! Maj - september 2009. ----------------------------------------------------------------------------- Št_kup_tel. st_šol izplen v % ----------------- ------ 406 449 90.4% osnovne šole 113 165 68.5% srednje šole 7 28 25.0% Zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ---- ---------- Skupaj 526 642 81.9% --------------------------------------------------------------------------- Pobuda je odlično uspela, 82 % (562) vseh šol je kupila teleskop ali dodatno astronomsko opremo. Posebno razveseljuje odziv osnovnih šol, kjer se je za teleskop odločilo dobrih 90 procentov šol. Tudi četrtina Zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami je kupila astronomsko opremo. To je prvič v zgodovini slovenskega šolstva, da so se šole “sistematično” namensko opremile z astronomsko opremo z denarjem iz proračuna. Če ne letos – kdaj pa? MŠŠ ni pričakovalo takega odziva!!! Kaj pa EU. Nekaj podobnega, a samo za vsako četrto srednjo šolo in s skromnejšo opremo (teleskop 70 mm, f/10) je bilo izpeljanega v VB. Nekaj ocen!Ocena po tipih teleskopov:40 % Newton, 40 % tip Schmidt-Cassegrain, 20 % ostali tipi. Premeri objektivov - od 10 cm - 25 cm. Računalniško vodeni - 80 %.Montaže:50 % nemška montaža, 50 % viličasta (altazimutna) montaža (tudi Dobson) ŽE PRVI REZULTATI – 15 ŠOL BO PRIPRAVILO G. VEČERE – poroča g. Rok Vidmar!!!!! To je 2x več večerov, kot bi jih bilo sicer!!!

  30. Veliko šol prosi za pomoč, pri prvih korakih upravljanja s teleskopom. Odziv univerze, društev, posameznikov, šol z izkušnjami, je zelo vzpodbuden. Upam, da bomo zmogli pomagati vsem solam,ki imajo tezave s prvimi koraki v uporabi nove opreme, ki ne poznajo nočnega neba. Odzivi na pobudo (značilno slovensko, skepsa ...). Na MSSniso pricakovali takega odziva, do septembra je bilo namreč prodanih precej manj kot 200 teleskopov. Tudi sam sem bil v skrbeh, na zalečku so mnogi bili skeptični(so kar nasprotovali ...).A sedaj je pobuda pokazala, da šole le niso tako rigidne, nezaintersirane, …, kot so to želeli prikazati nekateri posamezniki. Pobudi so nasprotovali nekateri ravnatelji, ravnateljice, okrog 10% in kdaj tudi učitelji, nekateri astronomi amaterji, ... Bil sem ZELO vesel, ker je, mislim da soglasno, pobudo podprla tudi univerza. Dva odziva Iz foruma: Vsi tisti ki mislite, da je to neumnost, ste neumni sami ali pa mogoče niste nikol gledali zvezd,kaj šele da bi jih gledali skozi teleskop pa, da bi se vam sanjalo kaj to čudo na nebu pomeni. Dejsto je, da med otroci ni zanimanja za astronomijo, zato tudi pobuda za nakup,za 500€ lahko dobiš zelo spodoben teleskop ki ni plastic-fantastic kot tisti za 100€ in je za potrebe otrok več kot dovolj,je pa tudi ustrezen kader za izobraževanje,škoda da ni bilo te pobude že v času mojih OŠ dni. Prav kul in pohvalno tole. Jaz še pomnim ko smo v OŠ ter SŠ v šolah v naravi sred noči na hrbtih ležal pa gledal proti nebu... Sploh pa mladini pa tudi ostalim ne bi škodilo če bi se vsake toliko zazrli proti zvezdam pa pomislili da nis(m)o center vesolja in dobili eno trohico občutka perspektive. Komentar nekega ravnatelja, trdil je: “, da ucitelji tako in tako teleskopov ne bodo znali uporabljati, in da je vse skupaj brez veze.” Kaj poreči o ravnatelju, ki dvomi v vse, v učitelje, študijske programe, v naravoslovje ... Očitno 400 let po Galileju še zmeraj nekateri menijo, da je pouk s tablo in kredo največji izum človeštva ...

  31. Trgovci se ikažejo kot dobri “pedagogi” Okrog 10% prodanih teleskopov (glede na pogovore ...) gre na račun vztrajnih trgovcev, ki so nam “pomagali”, ko smo se astronomi mogoče malo pomaknili nazaj – češ, ne bomo prosili po šolah, da sprejmejo dar države ... Kar koli si mislimo o trgovcih - velja, trgovina je zmeraj prinašala s sabo tudi napredek! Tokrat jih moramo pohvaliti – med njimi je tudi veliko naravoslovcev, ki vedo kaj delajo in kaj prodajajo. Med zastopniki različnih teleskopov je nastopila tudi mala vojna, a v korist šol, mladih. Šole so tako lahko kupile, za 550 EUR, odlične teleskope, ki so stali še nekaj mesecev nazaj nad 1000 EUR – računalniško vodene teleskope s premerom objektiva 20 cm. Zelo nerodno je bilo, ker je zmanjkalo teleskopov s H-alfa filtri za opazovanje Sonca!!! Trgovci po šolah tudi izobražujejo ali je to dobro (?) – za rokovanje s teleskopi vsekakor! Vojna zvezd se začne na Zemlji - med trgovci za prodajo teleskopov – več med čajem ... Ocenjujem(o), da bo izplen pri uporabi teleskopov po slovenskih šolah vsaj 20 %, kar lahko pomeni in to je najpomembnejše, velik napredek praktične opazovalne astronomije. Ostali teleskopi pa bodo prišli v uporabo s časovnim zamikom in redkeje.400 let po Galileju bodo tako tudi naši otroci v večji meri deležni dokazov in opazovanj, ki so odločilno prispevali k oblikovanju moderne znanosti in so hkrati v temeljih spremenili pogled na svet in človeka v njem. Otroke in odrasle je potrebno popeljati spet nazaj pod zvezdno nebo, če ne, ...

  32. Astronavtka Sunita Williams je pohvalila nakup teleskopov Sunita  je bila navdušena nad pobudo "Teleskop za vsako šolo" in jo bo v okviru možnosti sprožila tudi v ZDA. Pravi, da je tudi ona bila navdušena, ko je kot otrok lahko na lastne oči skozi teleskop opazovala, recimo Luno, meglice ali “gospodarja prstanov” Saturna. Zato toliko bolj podpira take pobude, ki otrokom omogočajo neposreden pogled v globine vesolja. Sunita Williams v družbi dr. Dušana Petrača (prvi z leve) in mnogih ostalih oboževalcev na 15. slovenskem festivalu znanosti. Sunita in Dušan P. sta res zvezdi in takih pozitivnih vzgledov je v našem občestvu vsekakor premalo. TO JE TUDI NALOGA ŠOL, MEDIJEV, POLITIKE, UNIVERZ. Foto: Zorko Vičar, 24. september 2009, Cankarjev dom, Ljubljana.

  33. Nekaj predlogov! *Življenjepisom naravoslovcev se posveča premalo pozornosti, nekaj se spreminja, a bolj slučajno kot načrtovano. *Fakultete naj pripravijo pri praktikumu vsaj eno vajo s teleskopom, recimo avtomatiziranim, 20 cm. Naj ga študent sestavi, kolimira, z njim opazuje različne objekte in naredi nekaj slik. Kaj se da narediti tudi iz učilnice ... *Da se študentje višjih letnikov morebiti močneje vključijo v delo s šolami. To metodo – vračanje študentov v osnovne šole - omenja tudi dr. Anton Mavretič. *Naj gredo profesorji, mentorji s študenti na opazovanja, preprosta merjenja, naj z njimi preživijo vsaj nekaj srečanj po dve uri – v štirih letnih časih ... Sedaj je tega zdaleč premalo. Kličejo me študentje ali celo mame in pravijo, moja hčerka bi morala opazovati vzhode in zahode Lune pe tega ni storila, ker ..., pomagajte mi ... (primerjava - avtomobil nas nauči voziti inštruktor in ne zgolj teorija!) Kolega A. Guštin mi je povedal, da bo predlagal pilotski izbirni predmet “astronomija” za gimnazije - 30 ur ..., zelo dobra poteza. Astronomija na dveh nivojih: - osnovna opazovanja za vse enkrat med šolanjem (opazovanja, osnovni podatki, kakšna vaja iz ocene velikosti kraterja, peg, morebiti rotacije, ...), namen - uživati v opazovanjih, spoznati osnove in principe opazovanj, se učiti zaznave nebesnih objektov, ... - astronomski navdušenci se dobivajo na krožkih, interesne dejavnosti, raziskovalne naloge, izbirni predmet, …

  34. Dileme in volja neke pedagoginje 15.10.2009 Zadeva Teleskopi Datum Thu, 15 Oct 2009 19:26:09 +0200 Zorko, pozdravljen! Koncno imamo tudi mi teleskop. Skupaj smo ga kupile tri sole, in sicer Celestron CPS Series. Navodila so vsa v anglescini. Imas ti mogoce kake informacije, da dobim navodila v slovenscini? Drugi petek, pred pocitnicami imam s svojimi ucenci izbirnega predmeta astronomski vecer, prespali bomo v soli. Ker vem, da imas ti veliko znanja na tem podrocju mi svetuj, kaj lahko poleg Saturna, ki se lepo vidi na nebu in lune se lahko pogleda. Kje lahko dobim vse informacije? Upam, da ne zvenim prevec neuko, vendar je to nekaj novega s cim sem se zacela "na stara leta" ukvarjati. Za vse informacije se ti ze naprej najlepse zahvaljujem. LP xy posta 2 Zorko, pozdravljen, Sem že mislila, da s tvojim odgovorom ne bo nič, pa si mi z njim polepšal sobotni večer. Moj sin xy, ki je študent xy mi je horizonitral teleskop, vse naštimal, edino sedaj ne vem še vtipkati koordinat. Res bi te prosila, če bi govoril z tem gospodom o navodilih, jaz mu bom pisala danes tudi po mejlu. Res bi bilo dobro, da bi imeli ali kakšen astronomski večer ali seminar tudi vsi mi, ki smo sedaj nabavili teleskope, saj verjetno nisem edina, ki ga ne znam uporabljati. Še enkrat najlepša hvala za vse nasvete. Se še slišiva, če kaj ne bom znala (tega pa bo verjetno kar veliko). LP xy Na kateri strani pa je videti sedaj Jupiter? Na Jugovzhodu? posta 3 Res najlepša hvala za vse informacije. Sem si že na predlaganih smereh vse ogledala. Super naslova si mi posredoval. Tudi gospodu xy sem pisala in povedala, da si mi ti posredoval naslov in da ga boš še poklical. Vprašala sem ga tudi za tečaj ali kaj podobnega, saj moja sotrpina nimata blage veze, vesta še manj kot jaz. Še enkrat, hvala. Škoda da je oblačno, ker se od nas vidi krasno Jupiter, sam ga gledala s teleskopom v četrtek, čeprav ne na pravi način, ampak se je nekaj le videlo. Lep sobotni večer, xy

  35. Potek pobude “teleskop za vsako šolo”, leto 2008 • Imel sem moralno podporo iz strani MLA2009! • - maj 2008, prošnja na MŠŠ in MVŠT, • odgovor - proračun je že sprejet, nič se ne da, • - junij 2008, druga prošnja, • Odgovor - naj se šole prijavijo na razpise (nekaj 10 000 EUR) ... • junij 2008, tretja prošnja do vrha (vse pisno) ..., • konec julija 2008, pozitiven odgovor, • volitve, čakanje, afere, čakanje ..., nova metla, ..., nič • januarja 2009 še enkrat spomnim na obljubo, • spet se je odprlo, obljuba dela dolg ... • Odzivi – univerza pozitivno, odlično, ostali pričakovano, primerno slovenski naravi ... • ZAKAJ TA POBUDA - razlogov je ogromno,..., slo. astronomija je pridobila nekaj kar ji drugače ne bi bilo dosegljivo ... • - otroške izkušnje so vredne več kot vložen denar, ki večinoma gre v računalnike, razne eksperimentalne kovčke, nekateri so sami kupovali astronomsko opremo za šole, šole pa nič,..., nimam slabe vesti.

  36. Prof. Zorko Vičar Štihova 6 zorko.vicar@guest.arnes.si 1000 Ljubljana Številka: 092-6/2009/2 Datum: 27. 01. 2009 Zveza:092-27/2009-2 Zadeva: POBUDA ''TELESKOP ZA VSAKO ŠOLO'' Spoštovani gospod Vičar! Obveščamo vas, da je Komisija za izvrševanje sklepov Vlade RS na področju učbenikov in učne tehnologije, na svoji 15. seji potrdila Program dela in finančno oceno porabe za leto 2009 na proračunski postavki 4832 (učbeniki in učna tehnologija). V program smo uvrstili tudi projekt ''Teleskop za vsako šolo'' in zanj predvideli 353.000,00 EUR. Predvidevamo, da bomo postopek sofinanciranja nakupa teleskopov pričeli izvajati pred poletnimi počitnicami, pred tem pa bomo še pridobili mnenje stroke na Zavodu RS za šolstvo o minimalnih tehničnih zahtevah za teleskope, ki so primerni za šolsko uporabo.Za dodatne informacije vam je na voljo g. Robert Marin, telefon (01) 400 5506, e-mail: robert.marin@gov.si mailto:robert.marin@gov.siZahvaljujemo se vam za prijazne želje in vas lepo pozdravljamo Danica Cerar Vodja kabineta V vednost: - Kabinet predsednika Vlade RS KABINET MINISTRA Masarykova 16 tel: (01) 400 54 00, fax: (01) 400 53 29 1000 Ljubljana e-pošta: gp.mss@gov.si http://www.mss.gov.si

  37. Teleskop je lahko tudi motivacija, da se učitelje in učence spravi pod zvezdno nebo.Marsikaj se da videti s prostimi očmi in navadnim daljnogledom, a kaj, ko učitelji nimajo te izkušnje. • HVALA ZA POZORNOST, • dajmo astronomiji priložnost • Vičar Zorko

More Related