1 / 24

ŠOLSKI SISTEM V SLOVENIJI

ŠOLSKI SISTEM V SLOVENIJI. Comenius projekt.

gitano
Download Presentation

ŠOLSKI SISTEM V SLOVENIJI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ŠOLSKI SISTEM V SLOVENIJI Comenius projekt

  2. V predstavitvi smo se osredotočili predvsem na zgodovinski razvojšolstva pri nas, na delitev šolskega sistema kot ga poznamo danes ter na zakonodajna področjain spremembe. Pregledali pa bomo tudi nekajstatističnih podatkov, predvsem s področja predšolske vzgoje, s preteklih nekaj let. UVOD

  3. Sprva se srečamo s šolami, ki so pod vplivom cerkva: samostanske šole ( namenjene izobraževanju duhovščine) ter mestne šole, ki se pojavijo z nastankom mest ( potreba po poklicih –predvsem obrtniški poklici). Kasneje so na našem področju delovale protestantske osnovne šole. Velik dosežek teh je uvedba maternega jezika. Največje spremembe pa doživimo v času prosvetljenstva s Splošno šolsko uredbo (1774), ko sta Marija Terezija in Jožef II sprejela odlok, kjer naj bi splošne osnovne šole dajale izobrazbo vsem ne glede na spol, stan in bodoč poklic. Kasneje smo v času Ilirskih provinc dobili enotno štirirazredno osnovno šolo tako so učenci iz primarnih šol prihajali naravnost na gimnazije. ZGODOVINA(12. stol. -> 1991)

  4. Leta 1919 je v Ljubljani tako nastala prva univerza, ki je imela filozofsko, pravno, tehniško, teološko in nepopolno medicinsko fakulteto. Šele po osvoboditvi leta 1945 so sprejeli odlok o organizaciji osnovnih in srednjih šol in med drugim so, v skladu z načelom ločitve cerkve od države, podržavili zasebne šole, ki so jih prej upravljali cerkveni redovi. Najpomembnejša prelomnica je bila leta 1958, ko so uvedli splošni zakon o šolstvu,ki je med drugim uzakonil osemletno osnovno šolo kot obvezno šolanje. Leta 1975 smo dobili drugo Slovensko univerzo, univerza v Mariboru. ZGODOVINA(12. stol. -> 1991)

  5. ŠOLSTVO PO 1991 Globalne spremembe v Sloveniji: oblikovanje samostojne države leta 1991, vzpostavitev večstrankarskega političnega sistema, sprejem nove ustave in sprememba lokalne samouprave+združevanje Evrope in vključevanje evropske dimenzije v slovenski prostor  velike spremembe na vseh področjih vzgoje in izobraževanja: razvoj koncepta »vseživljenjskega učenja in izobraževanja« poleg formalnega (rednega šolskega sistema) se razvija tudi neformalno izobraževanje (znotraj institucij, samoizobraževanje, e-izobraževanje idr.). Spremembe

  6. ŠOLSTVO PO 1991 • razširil se je obseg izobraževanja odraslih in različnih ciljnih skupin ljudi glede na različne potrebe (npr. šole za starše, študijski krožki za upokojence, izobraževanje zapornikov, slepih, gluhih odraslih itn.). • zagotovil se je razvoj splošne in posebne nadarjenosti otrok in mladine, po drugi strani pa tudi skrb za otroke in mladino z motnjami v razvoju. • programi in načini vzgojno-izobraževalnega dela se prilagajajo tudi šolam drugih narodnosti. • po letu 1991 začetek razvoja zasebnega šolstva.

  7. Za vzpostavitev kvalitetnega sistema edukacije, ki bi dosegal raven evropskih držav in bi omogočal čim večjemu številu prebivalstva uresničevati pravico do izobraževanja ter dosegati čim višjo stopnjo izobrazbe in odličnosti na različnih področjih, je bila leta 1995 napisana in izdana tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Cilji in konceptualne rešitve, ki so opredeljeni v Beli knjigi, so leta 1996 omogočili sprejetje nove sistemske zakonodaje. Trenutno skupina strokovnjakov, pripravlja novo belo knjigoo vzgoji in izobraževanju, ki naj bi bila izdana prav v tem času, v marcu 2011. ŠOLSTVO PO 1991 Bela knjiga

  8. Nova pravna ureditev vzgoje in izobraževanja, utemeljena na načelih demokratičnosti, avtonomnosti in enakih možnosti, je bila v Sloveniji sprejeta v letu 1996 v šestih zakonih: • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja-ZOFVI (1996), • Zakon o vrtcih (1996), • Zakon o osnovni šoli (1996), • Zakon o gimnazijah (1996), • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (1996, a ne velja več od avgusta 2006), • Zakon o izobraževanju odraslih (1996). ŠOLSTVO PO 1991 Spremembe v zakonodaji

  9. ŠOLSTVO PO 1991 Predšolska vzgoja V Sloveniji imamo v primerjavi s svetom zelo dobro razvit sistem organizirane predšolske vzgoje. Javne vrtce ustanavljajo in financirajo občine. Vključenost v programe predšolske vzgoje ni obvezna in ni pogoj za vključitev v osnovno šolo. Otroci so razporejeni v oddelkegledenastarost (1. in 2. starostnoobdobje). Vrtcilahkoponudijodnevne, poldnevne in krajšeprograme, ki se oblikujejo po kurikulumu za vrtce. Vrtci zagotavljajo varstvo otrok in dvigujejo kakovost življenja predšolskega otroka. Pojmujejo se kot dopolnitev k družinski vzgoji. Šolski sistem

  10. ŠOLSTVO PO 1991 Zgradba vzgoje in izobraževanja I.del Šolski sistem

  11. ŠOLSTVO PO 1991 Osnovna šola Poteka po programu devetletne osnovne šole in je obvezno. Razdeljeno je na tri triletja-na koncu vsakega nacionalni preizkusi znanja. Ocenjevanje je opisno v prvem obdobju (1.-3.razred), v drugem opisno in številčno (4.-6.razred) ter samo številčno v tretjem (7.-9.razred). Med šolskim letom redne informacije o napredku. V 8. in 9. razredu pouk materinščine, matematike in tujega jezika obvezno poteka na treh različno zahtevnih ravneh (nivojski pouk), zadnja tri leta pa se učenci ločijo tudi pri izbirnih predmetih. Šolski sistem

  12. ŠOLSTVO PO 1991 Zgradba vzgoje in izobraževanja II.del Šolski sistem

  13. Srednja šola Srednješolsko izobraževanje izvajajo gimnazije (splošno srednje izobraževanje) in srednje šole(poklicno in strokovno). Gimnazijski program je najsplošnejši srednješolski vzg-izobr. program po končani osnovni šoli in pripravlja dijake na nadaljnji študij.Gimnazija se konča s splošno maturo, ki je državni izpit in v največji meri pripravljen in izveden eksterno. Je pogoj za vpis na univerzo, omogoča pa tudi vpis v višje in visoke šole. Poklicno in strokovno izobraževanje je programsko in organizacijsko najbolj razčlenjeni del izobraževalnega sistema. Poklicno izobraževanje se konča z zaključnimi izpiti, ki so zlasti v preverjanju praktične usposobljenosti poverjeni delodajalcem v zbornicah, srednje strokovno izobraževanje pa se zaključi s poklicno maturo, z zunanjo pripravo nalog iz splošno izobraževalnih predmetov. ŠOLSTVO PO 1991

  14. Zgradba vzgoje in izobraževanja III.del ŠOLSTVO PO 1991

  15. ŠOLSTVO PO 1991 Terciarno izobraževanje Terciarno izobraževanje je po bolonjski reformi sestavljeno iz dveh delov: višje strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Višje strokovno izobraževanje izvajajo višje strokovne šole in je kot kratko visokošolsko izobraževanje, študijski programi pa so zasnovani izrazito praktično. Konča se z diplomsko nalogo pri delodajalcu. Leta 1996 so bili sprejeti prvi novi, evropsko primerljivi dveletni višješolski študijski programi, ki so nastali iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Šolski sistem

  16. ŠOLSTVO PO 1991 Terciarno izobraževanje Do spremembe Zakona o visokem šolstvu leta 2004 je imelo visoko šolstvo dve stopnji, dodiplomsko in podiplomsko stopnjo. Po bolonjski reformi pa ima tri stopnje: 1. visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi, 2. magistrski študijski programi 3. doktorski študijski programi. Visokošolsko izobraževanje izvajajo fakultete, akademije in samostojni zavodi, ki izvajajo dodiplomske in podiplomske študijske programe ter raziskovalne programe. Dokončno so morale vse fakultete vpeljati prenovljene študije do 2009/10. Poudarjeno je aktivno vključevanje v mednarodni program. Šolski sistem

  17. ŠOLSTVO PO 1991 Zgradba vzgoje in izobraževanja IV.del Šolski sistem

  18. ŠOLSTVO PO 1991 Izobraževanje odraslih • sistemsko ni bilo urejeno, a s pomočjo sredstev ESS v letih 2005/06 uveden posodobljen način strokovnega usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev • programi za izpopolnjevanje izobrazbe (dopolnjevanju pogojev za pridobitev licence) in programi profesionalnega usposabljanja (zagotavljanju visoke profesionalne usposobljenosti za poučevanje določenega predmetnega področja (poznavanje razvoja stroke) in seznanjanju z učinkovitimi pedagoškimi praksami) Šolski sistem

  19. po letu 1991 postajajo vedno pomembnejši sestavni del slovenskega šolskega sistema in njihovo število narašča • svobodne pri izbiri svetovnega in religioznega nazora ter političnega in didaktičnega vidika • ustanovijo jih lokalne in cerkvene skupnosti, dobrodelne organizacije, skupine staršev, posamezniki • država finančno podpira zasebne šole in vrtce, saj delno razbremenijo javno šolstvo in vrtce, financiranje pa ji omogoča tudi večji nadzor nad kvaliteto šole • v Sloveniji je v letu 2010 delovalo trideset zasebnih vrtcev (z enotami), dve zasebni osnovni šoli in šest srednjih zasebnih šol ZASEBNE ŠOLE IN VRTCI

  20. Statistika vrtcev v letu 2009/10: Tabela 1: Vrtci po izvajalcu predšolske vzgoje in otrocih po starostnih obdobjih, Slovenija, šolsko leto 2009/10 STATISTIKA

  21. Tabela 2: Vključenost otrok v vrtce po dopolnjenih letih starosti in spolu, Slovenija, šolsko leto 2009/10 STATISTIKA

  22. Tabela 3: Strokovni delavci v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2009/10 STATISTIKA

  23. Ciperle J., Vovko A. (1987). Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja RSS. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Krek, J. (ur.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Nova devetletna osnovna šola-informacije za starše (1997). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo. Šimenc, M. (ur.) (2007). Prikaz ureditve zasebnega šolstva v državah Evropske unije. Ljubljana: SVIZ. Šimenc, M., Krek, J. (ur.) (1996). Zasebno šolstvo: struktura, primerjava različnih šolskih sistemov in zakonodajne rešitve v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Šolska zakonodaja (1996). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Šolska zakonodaja v devetletni osnovni šoli (2002). Jesenice: Antus. Šverc, A. …e tal. (2007). Slovensko šolstvo včeraj, danes, jutri. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996). Zakon o vrtcih (1996). Predšolska vzgoja. 2011. Pridobljeno 1.3.2011: http://www.mss.gov.si/si/solstvo/predsolska_vzgoja/ Šolski sistem v Sloveniji, bolonjski študij. 2000-2011. Pridobljeno 1.3.2011: http://www.dijaski.net/solski-sistem-v-sloveniji.html Izobraževanje v Sloveniji. 2011. Pridobljeno 2.3.2011: http://www.mss.gov.si/si/solstvo/izobrazevanje_v_sloveniji/ Zasebno šolstvo. 2011. Pridobljeno 3.3.2011: http://www.belaknjiga2011.si/pdf/resitve%20za%20zasebno%20solstvo.pdf Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih. 2009/10. Pridobljeno 2.3.2011: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3139 Zgradba vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. 2006. Pridobljeno 27.2.2011: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ministrstvo/pdf/shema_si_2007.pdf VIRI

  24. HVALA ZA POZORNOST!

More Related