1 / 14

Terra Australis Incognita

Terra Australis Incognita. Terra Australis Incognita. O obstoju neznane (incognita) zemlje, celine  (terra) na južni (australis) polobli so domnevali že dolgo časa preden so jo odkrili. Menili so, da je neprimerno večja, kakor današnja Avstralija

lecea
Download Presentation

Terra Australis Incognita

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Terra Australis Incognita

  2. Terra Australis Incognita O obstoju neznane (incognita) zemlje, celine  (terra) na južni (australis) polobli so domnevali že dolgo časa preden so jo odkrili. Menili so, da je neprimerno večja, kakor današnja Avstralija in da predstavlja neko protiutež kontinentom na severni polobli. Orteliusova karta sveta iz leta 1571 z vrisano Terro Australis (zelena barva) na jugu.

  3. Portugalci, Nizozemci in Angleži Okoli 200 let so iskali “Neznano južno celino”. Odkritje Terre Australis je postalo boj za ugled in prestiž med pomorskimi velesilami takratnega časa – Španijo in Portugalsko, kasneje še Nizozemsko in Veliko Britanijo.

  4. Prvi Evropejec, ki je ugledal obale Avstralije je bil Portugalec Godinho de Eredia leta 1601. Prekrižaril je severni rob kontinenta, vendar puste obale oceanske neskončnosti in otoških labirintov niso izgledale kot obljubljeni iskani kontinent. Štiri leta kasneje je do polotoka York prijadral znani pomorščak Luis Vaes de Torres, ki tudi ni slutil, da so obale pripadale iskani celini. Eredia, 1601 Torres, 1606

  5. Kasneje so celino iskali Nizozemci, ki so območje zahodne obale poimenovali Nova Holandija in jih označili kot “pusta, z revnim prebivalstvom poseljena območja”. Abel Janssen Tasman je prispel do najjužnejšega dela Avstralije, za katerega se je kasneje izkazalo, da je otok in se po njem imenuje Tasmanija. Eredia, 1601 Torres, 1606 Tasman, 1642

  6. Leta 1770 je Anglež James Cook na ladji Endeavour odkrival JV Avstralije in se ustavil v zalivu Botany Bay. Ozemlje je razglasil za britansko posest in ga imenoval Novi Južni Wales. Eredia, 1601 Torres, 1606 Tasman, 1642 Cook, 1770

  7. Trideset let za Cookom je Avstralijo obplul še Matthew Flinders in dokazal celovitost celine. Eredia, 1601 Torres, 1606 Tasman, 1642 Cook, 1770 Flinders, 1803

  8. britanska kaznjenska kolonija Med leti 1750 in 1770 se je londonsko prebivalstvo podvojilo. Življenje je postajalo vse težje. Oblast je želela s strogim kaznovanjem omiliti zločine mestne revščine ter se znebiti prestopnikov - "plevela družbe". Vozili so jih v oddaljene izolirane kolonije, ki so postale ogromne jetnišnice.

  9. britanska kaznjenska kolonija Leta 1788 je v zalivu Sidney po 251 dneh plovbe pristalo 11 ladij s prvo "pošiljko" 717 kaznjencev. Od takrat dalje so do leta 1868 na oddaljen kontinent poslali okoli 160000 kaznjencev. ladja Hulk – plavajoča jetnišnica

  10. “Nikogaršnja zemlja” Na območju Avstralije so živeli staroselci. Kolonizatorji so celino razglašali za “ozemlja, pripadajoča nikomur.” Staroselce so zasužnjevali, preganjali in razseljevali, uničevale pa so jih tudi številne bolezni, lakote in alkohol. Prizadevanja za asimilacijo staroselcev so bila ustaljena praksa. Zlate mrzlice, neugodne naravne razmere za kmetovanje ter trgovina in obrt za lastne potrebe, niso zagotavljale ekonomske prihodnosti; sčasoma pa je potreba britanske industrije po surovinah zagotovila Avstraliji trdno gospodarsko osnovo. Razvilo se je rudarstvo, trgovina in specifično kmetijstvo.

  11. obalna mesta in nikogaršnja zemlja • Iz območja največjih obalnih naselbin se je sčasoma oblikovalo 7 enot – • Sydney je postal središče Novega Južnega Walesa, • Brisbane Queenslanda, • Darwin Sever. teritorija, • Perth Zahodne Avstralije, • Adelaida Južne Avstralije, • Melbourne Viktorije in • Hobart Tasmanije.

  12. 1. januar 1901 S 1. januarjem 1901 so kot obliko državne ureditve izbrali federacijo, ki se je obdržala do danes. Avstralija je sčasoma postala državna skupnost 6 samostojnih držav in 2 teritorijev (Severni teritorij in Teritorij prestolnice Canberre). Zaradi vsestranske povezanosti z Veliko Britanijo se je priključila Britanski skupnosti narodov (Commonwealth) - združenju držav, v katerega so vključene v glavnem nekdanje britanske kolonije. Canberra je bila leta 1927 proglašena za glavno mesto, ko je prevzela vse upravne državne funkcije.

  13. V zadnji svetovni vojni so se Avstralci borili na strani zaveznikov v Aziji, pa tudi v Evropi in Severni Afriki. Danes uspešno odpravljajo probleme oddaljenosti, sušnega podnebja in zapostavljanja staroselcev. Omejiti želijo evropski in ameriški vpliv na celini, oblast britanske kraljice pa sčasoma zamenjati z republiko. Avstralska multikulturna družba je danes ena najzglednješih na svetu.

More Related