O PRAVIČNOSTI V IZOBRAŽEVANJU- Zdenko Kodelja

1. O PRAVIČNOSTI V IZOBRAŽEVANJU-Zdenko Kodelja PRAVIČNOST IN ENAKOST

2. O PRAVIČNOSTI IN ENAKOSTI • pravičnost kot osebna vrlina učitelja • pravičnost kot vrlina družbenih institucij

3. Aristotel  pravičnost = nasprotje krvičnosti • >>pravično je, kar je v skladu z enakostjo<< • enake se obravnava enako, različne pa različno • enaki oz. različni po zaslugah

4. sodoben odgovor v Splošni deklaraciji človekovih pravic je nasproten • razlog enake obravnave je enako dostojanstvo, ki je lastno vsakemu človeku • v visokošolskem izobraževanju pa je ta pravica pogojena z zaslugami – učnimi rezultati

5. ENAKE IZOBRAŽVALNE MOŽNOSTI • politični cilj • posledica uveljavitve splošnejšega načela o enakih možnostih • tesno povezano z načelom enakosti pred zakonom • v sebi 2 heterogeni koncepciji: • enaka izhodišča • enaka dostopnost

6. Enaka dostopnost • izpeljana iz enakosti pred zakonom • na podlagi zaslug, sposobnosti in vrlin posameznika • forma dostopa (pravice, procedure) • prepoveduje diskriminacijo

7. Enakost izhodišč • nudijo vsem enake začetne možnosti • zadevajo materialne pogoje in okoliščine • predpostavljajo diskriminacijo • privilegirati deprivilegirane ali deprivilegirati privilegirane • umetno ustvariti razlike

8. Možnosti za zagotovitev: • enotno obvezno in brezplačno šolanje za vse • diferenciacija šolskega sistema  neenako ponudbo in obravnavo zaradi začetnih razlik • = paradoks, saj ne glede na rešitev povečujemo začetne razlike med učenci

9. Meritokratska družba • ≠ aristokratska • temelji na osebnih zaslugah in dosežkih posameznika • pojasnimo z analogijo tekmovanja v teku: • vsakemu omogočiti enake startne pozicije in odstranimo ovire • štejejo rezultati

10. Kompenzacijski programi • namen = zagotoviti enaka izhodišča • predšolski otroci iz socialo in kulturno deprivilegiranih okoljih • 60. leta prejšnjega stoletja • ZDA • cilj = izenačevanje startnih pozicij • primer privilegiranja deprivilegiranih

11. Vpisna politika dodatnih točk • primer deprivilegiranja privilegiranih • bivše socialistične države • dodajali točke rezultatom maturantom iz kmečkih in delavskih družin • želeli spremeniti socialno strukturo študentov

12. Politika >>kvot<< • Sovjetska zveza • neposredno zmanjšali možnost vpisa za otroke intelektualcev • v vsakem primeru nekomu zmanjšale možnost vpisa • namen: izboljšanje izobraževalne možnosti deprivilegiranega razreda • in spremenili socialno strukturo študentov

13. Izenačevanje kvalitete vseh šol • na pred univerzitetni ravni • upravičenost v Rawlsovem načelu poštene enakosti možnosti • otroci revnejših staršev v šoli več pomoči, kot enako nadarjeni otroci iz bogatih družin

14. Moralna upravičenost • izhajanje iz klasičnega pojmovanja pravičnosti = upravičeno  neenaki obravnavni različno, enaki pa enako • kompenzacijski programi so upravičeni in pravični • politiki dodatnih točk in vpisnih kvot, kljub ustrezanju Rawlsovem načelu razlike, sporni • načelo razlike dopustne tiste neenakosti, ki koristijo, ljudem, ki so v najslabšem položaju

15. sporni tudi zato, ker obravnavajo te dijake kot sredstvo in ne cilj • zato v nasprotju s kategoričnim imperativom • kategorični imperativ posameznikovo delovanje človečnosti, mora, pri sebi in drugem, vselej obravnavati kot cilj in nikdar kot sredstvo • nedopustna diskriminacija (na podlagi socialnega porekla) v izobraževanju

16. Politika >>pozitivne diskriminacije<< • vse politike izobraževanja, katerih cilj je pomagati učencem, ki imajo težave • oznaka za 2 vrsti politik: • politike >>afirmativnega ukrepanja<< • affirmative action • cilj = odprava ovir, ki postavljajo v slabši položaj defavorizirane manjšine

17. politike kompenzacijskega izobraževanja • cilj = dvigniti stopnjo izobrazbe pripadnikov manjšin in izboljšati izobraževanje v socialno defavoriziranih okoljih • skupno = obe politiki >>preferencialne obravnave<< • diskriminirata zato, da bi odpravile nepravične razlike

18. PREFERENCIALNA OBRAVNAVA KOT POT DO ENAKIH MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE • politika afirmativnega ukrepanja razume enake izobraževalne možnosti kot enakosti rezultatov • objekt so pripadniki nekaterih specifičnih družbenih skupin ali manjšin (rasnih, etničnih…)

19. politika pozitivne diskriminacije pa pojmovanje enakih izobraževalnih možnosti razume kot enakost izhodišč • objekt so posamezniki iz revnih okolji ne glede na njihovo raso, etnično pripadnost…

20. Afirmativno ukrepanjeali preferencialna obravnava manjšin • cilj = ustvariti bolj pravičen izobraževalni sistem • kritiki imenujejo obrnjena diskriminacija • nuditi več, kot tistim, ki niso bili diskriminirani • zagovarjal Ronald Dworkin • >>argument družbene koristi<<

21. verjame, da nobena socialna politika ne more biti upravičena, toda zavrača argumente proti preferencialni obravnavi črncev • kot ne izbirajo rase, tudi ne izbirajo svoje inteligentnosti • nobena kombinacija osebnih značilnosti, sposobnosti in veščin ne konstruira >>zasluge<< • Sandel (kritik Dworkina) tukaj vidi idejo, da si nihče ne zasluži študija in napiše primer zavrnitve prošnje

22. Pozitivna diskriminacija • = odgovor na teorijo kulturne deprivacije • enakost izobraževalnih možnosti udejanjiti samo s kompenziranjem kulturne prikrajšanosti otrok • zato pa so potrebni kompenzacijski programi • ti otroke pripravijo na tekmo z drugimi otroci pod enakimi pogoji

23. Spremembe v kompenzacijskih programih • sedaj poudarek na matematiki, angleščini, opismenjevanje staršev in ponudbi večernih in poletnih tečajev • cilj = v 10ih letih, vsi črnci, belci, hendikepirani in drugi, doseči določeno raven izobrazbe • osnovna ideja = vsi dosegli minimalno raven izobraženosti • enake izobraževalne možnosti razumejo bolj kot enakost rezultatov in vse manj kot enakost izhodišč

24. Primer v Veliki Britaniji • >>prioritetna območja izobraževanja<< • EPA- Educational Priority Areas • namenjeni otrokom + sodelovanje staršev • cilj = izboljšati matematiko in angleščino • dvigniti procent tistih, ki uspešno opravijo zaključni izpit • zadržati v šoli čim večje število otrok • financiranje je omejeno

25. Primer v Franciji • ZEP- Zones d’education prioritaries • sredstvo za odpravo vzrokov za ulično nasilje mladih • vzroki: - visoka brezposelnost - ne vidijo perspektive - ni možnosti za napredovanje po družbeni lestvici • rešitev = vzgoja, izobraževanje in poklicno usposabljanje

26. reševanje 3 glavnih problemov: • nekateri učenci ne zmorejo sami premagati težav • povečanje učne podpore • učni pomočniki – slabo, ker so neizkušeni • nekateri učenci opustijo šolanje pred 16. letom • nova oblika vajeništva – težko najti vajeniška mesta

27. zaradi slabega ekonomskega položaja staršev ne morejo končati srednje šole • potrojili število štipendij • premagovati motivacijske ovire • uresničujejo politiko kvot

28. etnična segregacija negativno vpliva na šolsko uspešnost otrok imigrantov • vzroki: - živijo v nekakšnih getih - strategija nekaterih staršev  otroke vpišejo v boljše šole • to pa sploh ni priznano

29. Uspešnost teh politik • presojati po tem, koliko jima uspe približati uspehe deprivilegiranih otrok, dosežkom drugih otrok • prvenstveni cilj preferencialnih politik je izenačevanje razlik med skupinami in ne znotraj skupin • toda nekateri kritiki to kritizirajo, saj bi morale biti osredotočene na posameznika

30. WALZERJEVO RAZUMEVANJE ODNOSAMED ENAKOSTJO IN IZOBRAŽEVANJEM • Spheres of Justice • dominacija je osnovni problem pravične družbe • nobena družbena dobrina ne sme služiti kot sredstvo dominacije • >>enostavna enakost<< • omiliti z Rawlsovim načelom razlike ali pa zmanjšati možnost konverzije med dobrinami

31. nadomestiti z >>kompleksno enakostjo<< • zahteva neodvisnost med dobrinami • do nepravičnost pride, če neka dobrina ni več omejena na svojo sfero npr. z denarjem kupimo izobrazbo

32. v sferi izobraževanja pa potrebna tudi določena enostavna enakost • v osnovni izobrazbi, potrebni vsakemu državljanu • cilj = vsi otroci do enake ravni izobrazbe • razlike potrebno uveljaviti kasneje v visokošolskem izobraževanju • to pa povzroči hujšo tekmo za vstop v visoke šole

33. ZAKLJUČEK • namen = povečati socialno pravičnost • še vedno pa bi obstajale možnosti, ki ne bi bile izkoriščene • posameznik ima možnost svobodne izbire • nekatere možnosti ponujene kot otroku • možnost izbire tudi kasneje v življenju  pravičneje?!