1 / 33

Predstavitev SKP 2014 - 2020 Lombergarjevi dnevi 5. Vinogradniški posvet Maribor, 6.12. 2012

Predstavitev SKP 2014 - 2020 Lombergarjevi dnevi 5. Vinogradniški posvet Maribor, 6.12. 2012 Tadeja Kvas Majer, MKO. Vsebina. Vinogradništvo in vinarstvo Ekološko kmetovanje Cilji in ukrepi v okviru resolucije Skupna kmetijska politika danes Neposredna plačila 2014-2020

ivy
Download Presentation

Predstavitev SKP 2014 - 2020 Lombergarjevi dnevi 5. Vinogradniški posvet Maribor, 6.12. 2012

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Predstavitev SKP 2014 - 2020 Lombergarjevi dnevi 5. Vinogradniški posvet Maribor, 6.12.2012 Tadeja Kvas Majer, MKO

  2. Vsebina Vinogradništvo in vinarstvo Ekološko kmetovanje Cilji in ukrepi v okviru resolucije Skupna kmetijska politika danes Neposredna plačila 2014-2020 Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila 2014-2020 Zaključevanje Programa razvoja podeželja 2007–2013 Okvirni terminski načrt objave razpisov pri ukrepih PRP 2007–2013 Ukrepi SKP 2013 (ključni poudarki)

  3. Vinogradništvo in vinarstvo Značilnost: velika razdrobljenost pridelave - povprečno 0,58 ha vinogradov / KMG, - le 9 % pridelovalcev obdeluje več kot 1 ha vinogradov.

  4. V letu 2011 je 2.363 kmetij kmetovalo na ekološki način na 32.148 ha od katerih je 287 ha ekoloških vinogradov. Ključne ugotovitve in potrebni ukrepi (vinogradništvo) Povpraševanje po ekološkem vinu →preusmeritev, povečanje tržne pridelave; Izboljšanje kakovosti pri pridelavi grozdja in vina→tehnologije pridelave; Možnost za povečanje lokalne samooskrbe v ekološkem kmetijstvu (več slovenskih eko proizvodov); V bodoče bo potrebno dati velik poudarek izobraževanju in svetovanju; PRP 2014-2020 – nadaljevanje ukrepa ekološko kmetovanje. Ekološko kmetovanje

  5. Kam prednostno usmerjati ukrepe SKP po 2013? Kriteriji? Samooskrba? Konkurenčnost panog? Naravne danosti in struktura slovenskega kmetijstva? Trajnostni razvojmora upoštevativse tri vidike (ekonomski, okoljski in družbeni). Odgovore iščemo v sektorskih strategijah….

  6. Cilji in ukrepi v okviru resolucije “Zagotovimo.si hrano za jutri” Vinogradništvo in vinarstvo • Ukrepi za dosego ciljev: • Prestrukturiranje vinogradov • Modernizacija kmetijskih gospodarstev in kleti • Financiranje v trženje in izobraževanje potrošnikov • Pospešitev prenosa znanja • Strateški in razvojni cilji: • Ohranitev obsega vinogradniških površin • Ohranitev tržnega deleža na domačem trgu • Povečanje prodaje vina na trgih izven RS

  7. Skupna kmetijska politika danes Bistveno spremenjena politika … … ki je uspešnejša … • Sestavljena iz dveh dopolnjujočih se stebrov • Podpora kmetijam večinoma nevezana in odvisna od navzkrižne skladnosti • Vloga mehanizmov za tržno intervencijo znatno zmanjšana na raven varnostne mreže • Politika razvoja podeželja okrepljena s sredstvi in novimi instrumenti politike • Presežki so del preteklosti • Izboljšana konkurenčnost • Večja učinkovitost prenosa pomoči • Bolj trajnostno kmetovanje • Celostni pristop za podeželska območja • Prispevek k proračunski stabilnosti EU … in ki zagotavlja ozemeljsko in okoljsko uravnoteženo kmetijstvo EU

  8. Zakaj je potrebna reforma? Da bi se lahko odzvali na prihodnje izzive Gospodarski izzivi Ozemeljski izzivi Okoljski izzivi • Varnost preskrbe s hrano • Spremenljivostcen • Gospodarska kriza • Emisije toplogrednih plinov • Izčrpanost prsti • Kakovost vode/zraka • Habitati in biotska raznovrstnost • Vitalnost podeželskih območij • Raznolikost kmetijstva EU

  9. Kakšni so cilji reforme? Trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebne akcije Vitalna proizvodnja hrane Uravnotežen ozemeljski razvoj • Prispevati k dohodkom kmetij in omejiti njihovo nestanovitnost • Izboljšati konkurenčnost sektorja in udeležbo pri povečanju vrednosti v prehranski verigi • Nadomestiti območja z naravnimi omejitvami • Podpirati vitalnost podeželja in zaposlovanje na podeželju • Spodbujati diverzifikacijo • Omogočiti družbeno in strukturno raznolikost podeželja • Zagotoviti preskrbo z javnimi dobrinami • Spodbujati zeleno rast z inovacijami • Prizadevati si za ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje Potreben je skupen odziv EU

  10. REFORMA SKP-SUT • Reforma SKP ne prinaša sprememb pri:  Naboru podpornih ukrepov tržne ureditve (prestrukturiranje vinogradov, promocija vina na 3.trgih, zelena trgatev,…) • ?Ali ostajajo enaka tudi sredstva po 2014? (v 2013: 5 mio.€)  Ureditvenih ukrepih (enološki postopki, označbe porekla, označevanje vina) • Ključen element razprave: sadilne pravice (element uravnavanja obsega vinogradniških površin): - Reforma SKP jih ukinja - Večina DČ pridelovalk nasprotuje ukinitvi - Možna ohranitev podobnega sistema uravnavanja obsega tudi v bodoče

  11. Obvezni elementi: osnovno plačilo plačilo za t.i. “zeleno komponento” dodatno plačilo za mlade kmete shema za male kmete nacionalna rezerva Prostovoljni elementi – izbere država članica: dodatno plačilo za kmete na območjih s posebnimi naravnimi omejitvami proizvodno vezana pomoč 1. STEBER NEPOSREDNA PLAČILA Znižanje ovojnice zaradi prerazporeditve med DČ – konvergenca (2014-2017) – 2.45% Dodatno znižanje zaradi zamrznitve proračuna EU na leto 2013 – 2%

  12. Osnovno plačilo • Nova dodelitev v letu 2014: • - vsi, ki v 2014 vložijo zahtevek, • - samo kmetje, ki so v 2010 ali 2011 prejeli NP Ohranitev sedanjih plačilnih pravic ALI poglobi prerazporeditvene učinke… dodajanje upravičenih hektarjev zmanjša vrednost plačilnih pravic možne dodatne površine v 2014: • vključitev vinogradov - cca16.000 ha dodatnih površin • KMG, ki niso oddal ZV – cca 19.000 ha dodatnih površin • Ohranja se sistem plačilnih pravic za vse kmetijske površine • Izenačitev vrednosti PP za travinje in njive • Za osnovno plačilo se nameni min 40 % nacionalne ovojnice. Države lahko zvišajo vrednost osnovnega plačila tistim kmetom, ki imajo po trenutnem sistemu višjo skupno vrednost plačilnih pravic. • Omejevanje višine plačil za velike kmetije ob upoštevanju stroškov plač (od 150.000 EUR do 300.000 EUR, nad 300.000 EUR ni plačil)

  13. Zelena komponenta Ugoden vpliv na podnebje in okolje varstvo pred erozijo, onesnaženostjo z nitrati in ohranitev humusa biotska raznovrstnost in ohranjanje kakovosti voda biotska raznovrstnost Ohr.oglj. V tleh Le na ornih zemljiščih (brez trajnih nasadov) Ni potrebno le na TT > 10 ha njivskih površin ima okoli 3.200 KMG (cca 83.000 ha vseh njivskih površin SI – 49%) cca 11.000 KMG ima > 10 ha KZU, od tega ima cca 5.100 KMG več kot >75% travinja. IZJEME ipso facto: EKO, ekvivalentne prakse KOP ukrepov in/ali nacionalnih okoljskih shem

  14. Primer površin z ekološkim pomenom Neobdelana travnata površina na njivah, ki ima posebno obliko, ki je ob vodotoku(grmovje, manjša drevesa)

  15. Primer površin z ekološkim pomenom Travnati varovalni pas na njivi, ki je imela bolj moker del (začasne vodotoki)

  16. Zelena komponenta PRIMER: 23 ha KZU od katerih je 4 ha V, 7ha TT in 12 ha N Izpolnjevati mora: Raznolikost poljščin(najmanj 3 kmetijske rastline; prevladujoča (pšenica) max 8,4 ha, dve glavni (koruza in max 11,4 (8,4 ha +3 ha), preostalo 0,6 ha) 7% površin z ekološkim pomenom (na V+N)(1,12 ha) Ohranjanje TT– na nivoju države

  17. Shema za male kmete Koga želimo zajeti? Potreben je uravnotežen model Nevarnost presubvencioniranja, Višji pavšala/KMG manjši % ovojnice za osnovno shemo Pomemben vpliv vstopnega praga V SI 21% KMG ki prejema med 500-1000€ in 22% KMG, ki prejema do 500€, od tega 50% do 300€ Obvezna shema za državo, prostovoljna za kmeta Države članice namenijo do 10% nacionalne ovojnice Vključitev v shemo le v 2014, možen kasnejši izstop (kadarkoli) Znesek pavšala, ki nadomesti vsa ostala neposredna plačila med 500 in 1000 €/kmetijo. Za RS izjema med 200 in 1000 ALI Znesek enak znesku standardne sheme v 2014 (ostane enak do 2019) Ni upravičen do zelene komponente in proizvodno vezanih plačil Kmetije niso obvezane izvajati ozelenitve in so izvzete iz kontrol navzkrižne skladnosti

  18. Dodatno plačilo za mlade kmete • Obvezna shema za DČ • Države članice namenijo do 2 % nacionalne ovojnice • Pogoj: • prvič nosilci KMG ali so kmetijo že prevzeli v petih letih pred 2014, • največ 40 let v letu vložitve zahtevka • Dodatno plačilo (pavšal) enak 25% zneska osnovnega plačila v 2019, vendar se skupen znesek izračuna glede na letni zahtevek • Za obdobje do 5 let DČ lahko predpiše dodatne pogoje Primer dodatka za mlade kmete: osnovno plačilo (PP) cca 160€/ha  25% = cca 40E/ha

  19. Prostovoljno proizvodno vezana plačila Prostovoljna shema Do 10% nacionalne ovojnice oziroma do 15% na podlagi odobritve s strani Komisije Za sektorje: stročnice, energetske rastline, riž, lupinarje, krompir, mleko, poljščine, drobnico, goveje in telečje meso, hmelj, sladkor, sadje in zelenjavo (ni konjev, perutnine, prašičev in čebel) Za specifično obliko kmetovanja ali sektorje v težavah, ki imajo ekonomski ali socialni pomen na način, da se ohranja raven proizvodnje

  20. Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila 14-20 (1) KOP in KPP so obvezni sestavni del PRP. Podpora naj bo na razpolago na območju DČ skladno z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalno specifičnimi potrebami in prioritetami. Podpora se dodeli za 5- do 7-letne obveznosti, ki se prevzamejo prostovoljno in vključujejo eno ali več KO ali KP aktivnosti. KOP in KPP krijejo le obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde. Podpora se v okviru KOP lahko dodeli tudi za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu. 2. STEBER

  21. Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila 14-20 (2) KOP in KPP Dodatni stroški in izgubljen prihodek zaradi prevzema obveznosti (+ transakcijski stroški, če potrebno) Standard Obvezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov Zelena komponenta (diverzifikacija posevkov, površina z ekološkim pomenom, trajno travinje) Navzkrižna skladnost (predpisane zahteve ravnanja + dobri kmetijski in okoljski pogoji)

  22. Zahteve za izvajanje KOP in KPP sledijo prednostnim nalogam iz Uredbe EU za razvoj podeželja 14-20, ki se nanašajo na: biotsko raznovrstnost, ohranjanje krajine, gospodarjenje z vodami, upravljanje s tlemi, podnebne spremembe. Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila 14-20 (3)

  23. Shema KOP in KPP 14-20: osnovno plačilo, dodatne zahteve - nabor raznih zahtev, ki se med seboj lahko »kombinirajo«, vsaka zahteva pa je posebej finančno ovrednotena. Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila 14-20 (4) Dodatne zahteve se nanašajo na: • gnojenje, • varstvo rastlin, • posevke/kolobarjenje, • obdelavo/oskrbo, • košnjo/pašo, • planine, • ohranjanje genskih virov, • sobivanje z zvermi. Dodatne zahteve se lahko izvajajo v poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji.

  24. Zaključevanje Programa razvoja podeželja 2007–2013 Na MKO poteka postopek priprave predloga 6. spremembe PRP 2007–2013. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP 2007–2013 v letih 2011–2013 (UL RS, št. 87, 16. 11. 2012) tehnične spremembe – MKGP se spremeni v MKO, sankcije se izvajajo v skladu z ZK, kot splošni stroški se upoštevajo tudi stroški nadzora, splošni upravni stroški niso upravičeni do podpore, št. vlog, ki jih posamezni vlagatelj vloži na JR, in št. zahtevkov, ki jih lahko posamezni upravičenec predlaga, se lahko omeji v JR, posamezni upravičenec lahko vloži največ en utemeljen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev, skrajšanje roka za dopolnitev vlog, nova določitev člena, ki opisuje sankcije za prepozno vložitev zahtevkov in neporočanje itn; 111, 112, 113, 125, 132, 142, 323: glede na 5. spremembo PRP 2007–2013 se zmanjša višina razpoložljivih sredstev; 121, 123, 133, 322: glede na 5. spremembo PRP 2007–2013 se poviša višina razpoložljivih sredstev;

  25. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (UL RS, št. 87, 16. 11. 2012) v katalogu kršitev in sankcij se pri podukrepih KOP črta določba glede sankcioniranja kršenja zahteve vodenja registra prašičev na kmetiji, saj je to že del izpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti; Priprava javnih razpisov (navedeni v nadaljevanju) Naloga KSS v tem obdobju: predvsem sledenje naložbam, ki se zaključujejo Zaključevanje Programa razvoja podeželja 2007–2013

  26. Okvirni terminski načrt objave razpisov pri ukrepih PRP 2007–2013

  27. Okvirni terminski načrt objave razpisov pri ukrepih PRP 2007–2013

  28. Okvirni terminski načrt objave razpisov pri ukrepih PRP 2007–2013

  29. Ukrepi SKP 2013 Redno obnavljanje podatkov o GERK-ih GERK se označi kot neusklajen v RKG: Če od dejanske rabe odstopa za več kot toleranco, ki se uporablja za merjenje na ortofotu (0,75 m x obseg GERK-a). Nosilci takih GERK bodo obveščeni s predtiskomali vabilom UE, brez urejenih GERK ne bodo mogli oddati zbirne vloge Ob obisku na UE se uskladi GERK-e pri vseh odstopanjih od dejanske rabe V kolikor v evidenci dejanske rabe podatki niso skladni s stanjem na terenu, lahko nosilec poda izjavo, na podlagi katere se lahko vriše GERK tudi na površini, ki po evidenci dejanske rabe še ne odraža spremenjenega stanja v naravi Izjave se v sistemu obnove dejanske rabe upošteva in primerja glede na nov ortofoto oziroma na terenu, kadar je izjava sporna.

  30. Ukrepi SKP 2013 Zavarovanje kmetijske pridelave Pri posevkih, nasadih in plodovih je mogoče uveljavljati sofinanciranje zavarovalnih premij pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali ali slane, če ta povzroči spomladansko pozebo, poplave in viharje. Sofinanciranje zavarovalne premije pri posevkih, nasadih in plodovih znaša 50 % obračunane zavarovalne premije, obračunava se najmanj 15 % odbitna franšiza, višina sofinanciranja je določena z zavarovalno vsoto. Pri živalih in vodnih živali v ribogojnih objektihgre za tveganje, ki se nanašajo na poginom zaradi bolezni. Višina sofinanciranja zavarovalne premije pri živalih se obračunava pri vseh kategorijah živali v višini 30 % obračunane zavarovalne premije. V pripravi je sprememba uredbe, ki se nanaša predvsem na spremembo višine posameznih zavarovalnih vsot.

  31. Ukrepi SKP 2013 Hidromelioracije, agromelioracije, komasacije: vzdrževanje HMS: program za leto 2012: 212 HMS, 591.000 EUR uvedba namakalnih sistemov: v letu 2011 je bilo izdanih 26 odločb za male namakalne sistem, v letu 2012 do danes 32 vlog (predvidena skupna površina namakalnih sistemov: skupaj 2011 in 2012: 130 ha novih namakalnih površin) v letu 2012 se bo izvedel JR za izgradnjo velikih namakalnih sistemov, pričakujemo do 5 vlog na skupni površini okoli 1250 ha Komasacije: na razpis v mesecu septembru 23 vlog (17 komasacije, 6 agromelioracije na komasacijskih območjih) v skupni površini: komasacije 3310 ha in agromelioracije na komasacijskih območjih 60 ha. Na zadnjem razpisu pričakujemo do 15 vlog za komasacije in agromelioracije na komasacijskih območjih Agromelioracije: v letu 2011 je bilo vloženih 90 vlog na skupni površini okoli 100 ha, v letu 2012 pričakujemo do 81 vlog na skupni površini okoli 120 ha

  32. Ukrepi v 2013IAKS Rok za vnos zbirnih vlog v letu 2013 bo enak kot v predhodnem letu: od 26. februarja do 6. maja 2013.  Dopolnitev/sprememba zbirnih vlog od 7. do 31. maja 2013. Vnos zbirne vloge v zamudnem roku od 7. do 31. maja 2013 z 1%znižanjem plačil/delovni dan. Predtiska se ne pošilja kmetom, podatki bodo objavljeni le naspletu (podatki o kmetijskem gospodarstvu, plačilnih pravicah, vključenost GERK-a v območja za katera veljajo zahteve navzkrižne skladnost, neusklajeni podatkih v RKG).

  33. PREHRANSKE VARNOSTI JUTRI NI BREZ PROIZVODNJE HRANE DANES

More Related