1 / 14

Metka Penko Natlačen, univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS

5. Dnevi mediacij Portorož, maj 2013 Mediacijska središča znotraj večjih sistemov in organizacij Mediacijska delovnopravna skupina Gospodarske zbornice Slovenije. Metka Penko Natlačen, univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS. Kako smo začeli.

Download Presentation

Metka Penko Natlačen, univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. 5. Dnevi mediacijPortorož, maj 2013Mediacijska središča znotraj večjih sistemov in organizacijMediacijska delovnopravna skupina Gospodarske zbornice Slovenije Metka Penko Natlačen, univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS

  2. Kako smo začeli • Začetki: s projektom o ALTERNATIVNEM REŠEVANJU DELOVNOPRAVNIH SPOROV S PODPORO SOCIALNEGA DIALOGA leta 2009 in podobnim projektom za arbitražo v delovnem pravu leta junija 2002; • S podporo v Stalne arbitraže pri GZS, ki v postopkih arbitraže in konciliacije podpira reševanje gospodarskih sporov že več kot 20 let na mednarodnem področju; • Z izkušnjami GZS kot socialnega partnerja na področju kolektivnega dogovarjanja ki tradicionalno ureja v 18 kolektivnih pogodbah kolektivno reševanje sporov s pomirjanjem in arbitražo;

  3. Kaj smo naredili • Izšolali smo 32 mediatorjev in 23 arbitrov za reševanje delovnopravnih sporov; za arbitre na podlagi povsem lastnega programa; • pridružilo se nam je še 15 mediatorjev ki so se izobrazili drugje, pri nas so se vključili samo v specializacijo za področje delovnega prava; • Predstavili delovanjena Svetu za alternativno reševanje sporov pri Ministrstvu za pravosodje; • Izvedba treh mednarodnih posvetov z gosti iz tujine, • izvedba 6 okroglih miz in delavnic. • Oblikovanje predlogov dokumentov, potrebnih za delovanje v postopkih mediacije in arbitraže - • pravila o postopku za obe metodi reševanja sporov, • Kodeksi za mediatorje in arbitre • vzorci za sproženje postopka, • vzorci za sporazum o zaključku postopka medijacije in za odločitev arbitraže ob koncu postopka • Terminološki slovarček izrazov, povezanih z ADRS postopki

  4. Kako je nastala Mediacijska skupina GZS • Socialni partnerji so se v Pismu o nameri določili, da bodo kot deležniki projekta po njegovem zaključku proučili možnosti o ustanovitvi skupnega centra socialnih partnerjev za ARDS;do česar ni prišlo; • mediacijska skupina pa je aktivno nadaljevala z delom kot Pilotska mediacija in sedaj kot Mediacijska skupina GZS za delovnopravne spore; • Oblikovala predloge za spremembe ZDR, ki so bili kasneje akceptirani; • Pripravljala poglavja o reševanju individualnih sporov za kolektivne pogodbe dejavnosti; • Se posvečala aktualnim strokovnim temam s področja mediacije in komunikacije, stresa in mobinga; • Ohranjala svoje veščine z reševanjem mock primerov; • Strokovno podpirala interes ustanavljanja dislociranih Centrov za mediacijo in arbitražo v okviru GZS.

  5. Kdo vse je v mediacijski skupini GZS • Sestava mediacijske skupine: sociologi, psihologi, pravniki, socialni delavci, ekonomisti, kadrovski delavci, komunikologi, tehniki, geodet, med njimi sindikalni predstavniki in predstavniki javnega sektorja; • Vsi pa z več kot 10 let delovnih izkušenj na področju HRM; • Delo in naloge skupine - spodbuda za mediacijo in napotovanje na možnost mediacije kot preventive in kot kurative • skrb za strokovno raven skupine, • tematska srečanja in predavanja, • oblikovanja stališč za zakonodajo in v socialnem dialogu, • promocija • Izziv v kriznem obdobju – narekuje aktivno promocijo v podjetjih preko mediatorjev samih

  6. Ne zavedamo se vedno, da je od dialoga do spora je/ni le korak…… • Neskladje interesov/ciljev lahko vodi v konflikt, če ni pravega dialoga med delavcem in delodajalcem, med sodelavci, med vodstvom in zaposlenimi; • Dobra komunikacija vodi v dobro reševanje neskladja interesov in ciljev, • Konflikt je pomanjkanje komunikacije ali neprava komunikacija ob pravem času med pravima osebama. • Pomanjkanje komunikacije – dialoga - vodi v spor. • Zunanja manifestacija spora: ignoranca, prepiri, bojkotiranje, žalitve, pretepi, tožba pred sodiščem, …

  7. Stanje - nesodno reševanje kolektivnih delovnih sporov • Kolektivna pogodba sama opredeljuje vsebino vprašanj, ki se štejejo za kolektivni delovni spor, opredeljuje roke in način reševanja takega spora (pomirjanje, arbitraža, oboje) • Če način mirnega reševanja spora ni opredeljen s kolektivno pogodbo, ga je mogoče reševati s pomirjanjem in arbitražo pri MDDSZ po Zakonu o kolektivnih pogodbah (ki vodi listi strokovnjakov za pomirjanje in listo arbitrov za reševanje kolektivnih delovnopravnih sporov)

  8. Stanje - nesodno reševanje individualnih delovnih sporov • Način možnega reševanja teh sporov opredeljujeta Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o arbitraži, Zakon o medijaciji • Arbitražno reševanje se lahko določi s kolektivno pogodbo katere koli ravni (splošna, dejavnostna, podjetniška, poklicna, regionalna,.) • S kolektivno pogodbo se v tem primeru določi sestava, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže • Mediacija ni posebej predpisana, je pa mogoča v predsodnem in sodnem postopku • V obeh primerih lahko delavec sproži nadaljnjo sodno pot pred delovnim sodiščem v 90 dneh, če mediacija ali arbitraža ne odloči ali ne uspe.

  9. Sestanek ožje mediacijske skupine 2.3.2012 s člani Strateškega sveta za trg dela • Predstavitev dosedanjega delovanja, ciljev podpore podjetjem • Predlog SS za “osebno” in “podjetjem prijazno” predstavitev mediacije in z njo povezanih veščin v posameznih podjetjih, • Dogovor o ponudbi sestankov na terenu v podjetjih - skupen in istočasen z vodstvom, sindikatom, svetom delavcev; • Skupina predstavi mediacijo tudi v praktičnem poteku • Skupina predstavi uporabnost metod mediacije v okviru potreb delovanja podjetja v krizi – pri prestrukturiranju • možen podpis Protokola o sodelovanju na tem področju “po meri” podjetja (po vzoru Protokol GZS - Sindikat GZS)

  10. Prednosti mediacijskih načinov reševanja sporov - so delavcu in delodajalcu prijazni • Rešitev z večjo udeležbo strank • Zaupnost (nejavnost) celotnega postopka • Popolna prostovoljnost za obe stranki • Rešitev spora preden je sprožen sodni spor • Nižji stroški • Možnost celovitih rešitev • Možnost rešitev za vnaprej • Možnost hitre reakcije po nastanku spora • Pozitiven vpliv na nadaljnje razmerje med strankama • Urejene so pravne podlage za mediacijo tudi v delovnopravnih sporih • Ta način je delavcem in delodajalcem prijazen • Ohranjanje neskrhanih notranjih medsebojnih odnosov

  11. Mediacija v podjetjih preko Mediatorjev GZS • Kdaj uporabiti znanja in orodja s področja mediacije? • Preventivno (v tej fazi se spor težko prepozna in ga strani zanikata) • Kurativno (v tej fazi je često že izbruhnil v obsegu, ki ni več obvladljiv z mediacijo zaradi števila ljudi, zaradi nastalih taborov, intenzivnih čustev…) • V času prestrukturiranja podjetij je vključena široka problematika: • Obravnavanje vseh zaposlenih v okviru enakih možnosti • Oblikovanje nove notranje strukture podjetja • Razporejanja na delovna mesta ali prehod delavcev k drugemu delodajalcu • Presežki delovne sile oz poslovni razlogi za prenehanja dela • Spori v zvezi s plačili zaposlenim • Možni mobbingi in možne diskriminacije na delovnem mestu • Razna nedovoljena dejanja kot posledice stresa • Svetovanje za pripravo Kodeksa o obnašanju zaposlenih • Usmeritev k pripravi Pravilnika o ravnanju v primerih dejanj, ki merijo na mobing • ……….

  12. Na kakšen način lahko mediacijska skupina GZS pomaga v podjetju? Kaj obsega njeno delovanje • Observacije stanja s strani tretje, nevtralne osebe • Ozaveščanje o pomembnosti dobre komunikacije • Prepoznavanje slabosti v komunikacijskih tokovih • Prezentacija prednosti v nesodnem reševanju sporov • Veda o temeljnih veščinah pogajanj Pomebno: • Vse v dogovoru s predstavnikom podjetja in po meri potreb podjetja; • Predstavniki mediacijske skupine so dobrodošli, ko je klima v podjetju dobra, ne slaba; • Samo število mediacij ne more biti pravo merilo za uspešnost dela Mediacijske skupine

  13. Cilj Mediacijske skupine GZS • Cilj Mediacijske skupine GZS je soustvarjanje dobre prakse pri reševanju sporov na delovnem mestu v širšem smislu. • Pri tem GZS kot aktivna delodajalska organizacija nudi oporo tej nalogi z namenom, da soustvarja pozitivno klimo in produktivno delovno okolje pri delodajalcih.

  14. Nihče ne bo rešil tvojega problema tako dobro, kot ga lahko ti sam Vaši mediatorji GZS Pripravila: Metka Penko Natlačen, Vodja mediacijske skupine

More Related