Metka Penko Natlačen, univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS

1. 5. Dnevi mediacijPortorož, maj 2013Mediacijska središča znotraj večjih sistemov in organizacijMediacijska delovnopravna skupina Gospodarske zbornice Slovenije Metka Penko Natlačen, univ. dipl. pravnica Samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS

2. Kako smo začeli • Začetki: s projektom o ALTERNATIVNEM REŠEVANJU DELOVNOPRAVNIH SPOROV S PODPORO SOCIALNEGA DIALOGA leta 2009 in podobnim projektom za arbitražo v delovnem pravu leta junija 2002; • S podporo v Stalne arbitraže pri GZS, ki v postopkih arbitraže in konciliacije podpira reševanje gospodarskih sporov že več kot 20 let na mednarodnem področju; • Z izkušnjami GZS kot socialnega partnerja na področju kolektivnega dogovarjanja ki tradicionalno ureja v 18 kolektivnih pogodbah kolektivno reševanje sporov s pomirjanjem in arbitražo;

3. Kaj smo naredili • Izšolali smo 32 mediatorjev in 23 arbitrov za reševanje delovnopravnih sporov; za arbitre na podlagi povsem lastnega programa; • pridružilo se nam je še 15 mediatorjev ki so se izobrazili drugje, pri nas so se vključili samo v specializacijo za področje delovnega prava; • Predstavili delovanjena Svetu za alternativno reševanje sporov pri Ministrstvu za pravosodje; • Izvedba treh mednarodnih posvetov z gosti iz tujine, • izvedba 6 okroglih miz in delavnic. • Oblikovanje predlogov dokumentov, potrebnih za delovanje v postopkih mediacije in arbitraže - • pravila o postopku za obe metodi reševanja sporov, • Kodeksi za mediatorje in arbitre • vzorci za sproženje postopka, • vzorci za sporazum o zaključku postopka medijacije in za odločitev arbitraže ob koncu postopka • Terminološki slovarček izrazov, povezanih z ADRS postopki

4. Kako je nastala Mediacijska skupina GZS • Socialni partnerji so se v Pismu o nameri določili, da bodo kot deležniki projekta po njegovem zaključku proučili možnosti o ustanovitvi skupnega centra socialnih partnerjev za ARDS;do česar ni prišlo; • mediacijska skupina pa je aktivno nadaljevala z delom kot Pilotska mediacija in sedaj kot Mediacijska skupina GZS za delovnopravne spore; • Oblikovala predloge za spremembe ZDR, ki so bili kasneje akceptirani; • Pripravljala poglavja o reševanju individualnih sporov za kolektivne pogodbe dejavnosti; • Se posvečala aktualnim strokovnim temam s področja mediacije in komunikacije, stresa in mobinga; • Ohranjala svoje veščine z reševanjem mock primerov; • Strokovno podpirala interes ustanavljanja dislociranih Centrov za mediacijo in arbitražo v okviru GZS.

5. Kdo vse je v mediacijski skupini GZS • Sestava mediacijske skupine: sociologi, psihologi, pravniki, socialni delavci, ekonomisti, kadrovski delavci, komunikologi, tehniki, geodet, med njimi sindikalni predstavniki in predstavniki javnega sektorja; • Vsi pa z več kot 10 let delovnih izkušenj na področju HRM; • Delo in naloge skupine - spodbuda za mediacijo in napotovanje na možnost mediacije kot preventive in kot kurative • skrb za strokovno raven skupine, • tematska srečanja in predavanja, • oblikovanja stališč za zakonodajo in v socialnem dialogu, • promocija • Izziv v kriznem obdobju – narekuje aktivno promocijo v podjetjih preko mediatorjev samih

6. Ne zavedamo se vedno, da je od dialoga do spora je/ni le korak…… • Neskladje interesov/ciljev lahko vodi v konflikt, če ni pravega dialoga med delavcem in delodajalcem, med sodelavci, med vodstvom in zaposlenimi; • Dobra komunikacija vodi v dobro reševanje neskladja interesov in ciljev, • Konflikt je pomanjkanje komunikacije ali neprava komunikacija ob pravem času med pravima osebama. • Pomanjkanje komunikacije – dialoga - vodi v spor. • Zunanja manifestacija spora: ignoranca, prepiri, bojkotiranje, žalitve, pretepi, tožba pred sodiščem, …

7. Stanje - nesodno reševanje kolektivnih delovnih sporov • Kolektivna pogodba sama opredeljuje vsebino vprašanj, ki se štejejo za kolektivni delovni spor, opredeljuje roke in način reševanja takega spora (pomirjanje, arbitraža, oboje) • Če način mirnega reševanja spora ni opredeljen s kolektivno pogodbo, ga je mogoče reševati s pomirjanjem in arbitražo pri MDDSZ po Zakonu o kolektivnih pogodbah (ki vodi listi strokovnjakov za pomirjanje in listo arbitrov za reševanje kolektivnih delovnopravnih sporov)

8. Stanje - nesodno reševanje individualnih delovnih sporov • Način možnega reševanja teh sporov opredeljujeta Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o arbitraži, Zakon o medijaciji • Arbitražno reševanje se lahko določi s kolektivno pogodbo katere koli ravni (splošna, dejavnostna, podjetniška, poklicna, regionalna,.) • S kolektivno pogodbo se v tem primeru določi sestava, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže • Mediacija ni posebej predpisana, je pa mogoča v predsodnem in sodnem postopku • V obeh primerih lahko delavec sproži nadaljnjo sodno pot pred delovnim sodiščem v 90 dneh, če mediacija ali arbitraža ne odloči ali ne uspe.

9. Sestanek ožje mediacijske skupine 2.3.2012 s člani Strateškega sveta za trg dela • Predstavitev dosedanjega delovanja, ciljev podpore podjetjem • Predlog SS za “osebno” in “podjetjem prijazno” predstavitev mediacije in z njo povezanih veščin v posameznih podjetjih, • Dogovor o ponudbi sestankov na terenu v podjetjih - skupen in istočasen z vodstvom, sindikatom, svetom delavcev; • Skupina predstavi mediacijo tudi v praktičnem poteku • Skupina predstavi uporabnost metod mediacije v okviru potreb delovanja podjetja v krizi – pri prestrukturiranju • možen podpis Protokola o sodelovanju na tem področju “po meri” podjetja (po vzoru Protokol GZS - Sindikat GZS)

10. Prednosti mediacijskih načinov reševanja sporov - so delavcu in delodajalcu prijazni • Rešitev z večjo udeležbo strank • Zaupnost (nejavnost) celotnega postopka • Popolna prostovoljnost za obe stranki • Rešitev spora preden je sprožen sodni spor • Nižji stroški • Možnost celovitih rešitev • Možnost rešitev za vnaprej • Možnost hitre reakcije po nastanku spora • Pozitiven vpliv na nadaljnje razmerje med strankama • Urejene so pravne podlage za mediacijo tudi v delovnopravnih sporih • Ta način je delavcem in delodajalcem prijazen • Ohranjanje neskrhanih notranjih medsebojnih odnosov

11. Mediacija v podjetjih preko Mediatorjev GZS • Kdaj uporabiti znanja in orodja s področja mediacije? • Preventivno (v tej fazi se spor težko prepozna in ga strani zanikata) • Kurativno (v tej fazi je često že izbruhnil v obsegu, ki ni več obvladljiv z mediacijo zaradi števila ljudi, zaradi nastalih taborov, intenzivnih čustev…) • V času prestrukturiranja podjetij je vključena široka problematika: • Obravnavanje vseh zaposlenih v okviru enakih možnosti • Oblikovanje nove notranje strukture podjetja • Razporejanja na delovna mesta ali prehod delavcev k drugemu delodajalcu • Presežki delovne sile oz poslovni razlogi za prenehanja dela • Spori v zvezi s plačili zaposlenim • Možni mobbingi in možne diskriminacije na delovnem mestu • Razna nedovoljena dejanja kot posledice stresa • Svetovanje za pripravo Kodeksa o obnašanju zaposlenih • Usmeritev k pripravi Pravilnika o ravnanju v primerih dejanj, ki merijo na mobing • ……….

12. Na kakšen način lahko mediacijska skupina GZS pomaga v podjetju? Kaj obsega njeno delovanje • Observacije stanja s strani tretje, nevtralne osebe • Ozaveščanje o pomembnosti dobre komunikacije • Prepoznavanje slabosti v komunikacijskih tokovih • Prezentacija prednosti v nesodnem reševanju sporov • Veda o temeljnih veščinah pogajanj Pomebno: • Vse v dogovoru s predstavnikom podjetja in po meri potreb podjetja; • Predstavniki mediacijske skupine so dobrodošli, ko je klima v podjetju dobra, ne slaba; • Samo število mediacij ne more biti pravo merilo za uspešnost dela Mediacijske skupine

13. Cilj Mediacijske skupine GZS • Cilj Mediacijske skupine GZS je soustvarjanje dobre prakse pri reševanju sporov na delovnem mestu v širšem smislu. • Pri tem GZS kot aktivna delodajalska organizacija nudi oporo tej nalogi z namenom, da soustvarja pozitivno klimo in produktivno delovno okolje pri delodajalcih.

14. Nihče ne bo rešil tvojega problema tako dobro, kot ga lahko ti sam Vaši mediatorji GZS Pripravila: Metka Penko Natlačen, Vodja mediacijske skupine