DAMJAN JERIČ, univ.diplž.kmet. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

1. Proizvodnja in prodaja izdelkov višje kakovosti kot možnost razvoja kmetijstva v Pomurju DAMJAN JERIČ, univ.dipl.inž.kmet. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Murska Sobota, 23.5.07

2. Položaj kmetijstva v Pomurju v primerjavi s Slovenijo • Izrazita kmetijska regija • 6,6% ozemlja, 22,3% njiv in vrtov, 12,7% sadovnjakov, 11,7% vinogradov • Ugodne naravne razmere za kmetijstvo • Največji pridelovalec tržnih poljščin ter govejega in svinjskega mesa • Konkurenčna prednost pred ostalimi deli Slovenije

3. Položaj kmetijstva v Pomurju v primerjavi z državami v EU • Pomursko kmetijstvo v osnovni (masovni) proizvodnji ni konkurenčno • Zelo velika razhajanja so v: • posestni in parcelni strukturi kmetij • intenzivnosti proizvodnje

4. Strateške možnosti razvoja kmetijstva v Pomurju • Masovna proizvodnja žit, okopavin in energetskih rastlin ter reje goved in prašičev bo vezan na peščico po obsegu in kapitalu največjih kmetij – lete bodo svojo proizvodnjo usmerjale v povečevanje in intenziviranje proizvodnje • Ostale (tudi za pomurske razmere velike kmetije) pa bodo težko konkurirale v proizvodnji osnovnih (masovnih) proizvodov. Take kmetije bodo morale iskati neko alternativno dejavnost. • Iskati bo potrebno predvsem: • delovno intenzivne panoge, • naravi prijazne proizvodnje ter • dodelavi in predelavi kmetijskih proizvodov

5. Razvoj SKP Evropske unije • Začetek EU: Čim večja proizvodnja • Devetdeseta leta: preusmeritev v spodbujanje proizvodnje kvalitetnih proizvodov • Vedno večji poudarek politiki kakovosti ter varstvu okolja, kmetijstva in naravnih virov • 2007 -2013: še večji poudarek takemu kmetijstvu

6. Zakonske podlage in vrsta zaščit za izdelke višje kakovosti • geografsko poreklo • geografska označba • tradicionalni ugled • - višja kakovost kmetijskih pridelkov oz. živil • - naravne mineralne vode • - ekološki kmetijskih pridelki oz. živila • - integriranih kmetijskih pridelkov oz. živila • __________________________________________________________ • Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS št. 54/00, 52/02, 58/02-ZMR-1) Pravilnik o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil. (Uradni list RS št. 76/03, 18/04, 47/05) • Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil (Uradni list RS št. 58/01, 28/04, 87/04)

7. Zgodovina • Začetki zaščite v Franciji (vina) • Prenos zaščite na EU • 1994 prva zaščita izven vin in žganih pijač • Trenutno zaščitenih v EU: • Geografsko poreklo 318 izdelkov • Geografska označba 219 izdelkov • Tradicionalni ugled 9+20 izdelkov

8. Zaščitni znak za geografsko poreklo Označba geografskega porekla je ime geografskega območja, v izjemnih primerih države in se uporablja za označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila, ki v celoti izvira iz določenega geografskega območja in za izdelavo katerega so surovine pridelane na istem geografskem območju.

9. Priznaneoznačbe geografskega porekla • Nanoški sir • Tolmic • Piranska sol • Mohant • Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre • Bovški sir • Prekmurska šunka • Kočevski gozdni med

10. Zaščitni znak za geografsko označbo Geografska označba je ime geografskega območja, v izjemnih primerih države in se uporablja za označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila, katerega pridelava oziroma predelava oziroma priprava za trg poteka znotraj označenega geografskega območja.

11. Priznane geografske označbe •Šebreljski želodec • Štajersko Prekmursko bučno olje • Kraški pršut • Zgornjesavinjski želodec • Prleška tünka

12. Zaščitni znak za označbo tradicionalnega ugleda Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z označbo "tradicionalni ugled", če izpolnjuje predpisane pogoje glede sestavin oziroma postopka pridelave oziroma predelave za posamezen kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda.

13. Priznane označbe tradicionalnega ugleda • Idrijski žlikrofi • Prosta povitica • Belokranjska pogača • Belokranjska povitica • Prekmurska gibanica

14. Namen zaščite izdelkov višje kakovosti • Pridelovalcem in predelovalcem: • dati možnost konkurenčnosti glede kakovosti in s tem ekonomske prisotnost na trgu • Zadovoljiti želje kupcev, da dobijo proizvode, ki so izvirni in kakovostni

15. Namen zaščite izdelkov višje kakovosti – izkušnje iz tujine • Politika zaščite in označevanja izdelkov višje kakovosti: • ščiti območja proizvodnje, • izboljšuje življenjski standard na teh območjih, • oblikuje pridelovalne in predelovalne poti, • ovrednoti človekovo znanje in delo.

16. Zaščita izdelkov višje kakovosti v Prlekiji • Na prleški strani pelje aktivnosti Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot, ki je zaščitilo in certificiralo Prleško tünko. • Certificiranih je 5 proizvajalcev • Ukrajajo se predvsem z zaščito in promocijo prleške tünke • Pripravljajo se da bodo zaščitili še druge tradicionalne izdelke

17. Zaščita izdelkov višje kakovosti v Prekmurju • Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, zadruga Granar • Prekmurska šunka, prekmurska gibanica, • Certificiranih 29 proizvajalcev • Vsi izdelki so vključeni v kolektivno blagovno znamko Diši po Prekmurju

18. Koncept delovanja EKOLOŠKI PROIZVODI VINO BUČNO OLJE KIS PERECI MED HREN ŠNOPS SOKOVI MARMELADA SUHO SADJE

19. Krajinski park Goričko • Kolektivna blagovna znamka • Del območja in večina izdelkov se prekriva z BZ Diši po Prekmurju • Vzdrževanje blagovnih znamk je povezavo z velikimi stroški(kontrola proizvajalcev in izdelkov, izdajanje znamk, promocija …) • Potrebno razmisliti o povezovanju

20. Zaključki • Zaščita posameznih tradicionalnih kulinaričnih izdelkov je le začetek dela in trenutno le domena posameznikov, ki vidijo bodočnost v tem. • Vendar pa sem prepričan in tudi izkušnje iz tujine kažejo, da lahko s takimi zaščitami postavimo kmetijsko proizvodnjo konkurenčno in prepoznavno tudi znotraj velikega evropskega trga. • S tem imamo možnost postaviti dolgoročne razvojne možnosti za kmetijsko proizvodnjo in tudi predelovalno industrijo

21. Zaključki • Predvsem pa mora postati spodbujanje proizvodnje in prodaje tradicionalnih izdelkov iz regije gibalo vsega prebivalstva v regiji, ker bomo le tako lahko uspeli. • spodbujanje tradicionalne kulinarike, • lokalna oskrba, • poslovna darila, • medsebojna promocija…